Ljubljana, 30. maja 2017 – Na trgu so na voljo različne oblike financiranja naložb, ki jih v Sloveniji še vedno premalo izkoriščamo, pa tudi različne vzpodbude za investitorje. Seveda pa morajo biti projekti kakovostno pripravljeni, so se strinjali udeleženci današnje Velike investicijske konference, na kateri so razpravljali predvsem o možnostih financiranja s sredstvi EU in Evropske investicijske banke (EIB) ter o predlaganih novih spodbudah za investitorje, ki jih vključuje Naložbeni načrt za Evropo preko t.i. EFSI sklada" ter predlog novega zakona o spodbujanju investicij. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.

 

Predsednik GZS Boštjan Gorjup je uvodoma zagotovil, da prinaša kot nov predsednik GZS nov veter v GZS v smislu še boljše podpore članom in boljše komunikacije z vsemi deležnike, da bo poslovno okolje še bolj prijazno za podjetnike iz Slovenije in tujine. Izrazil je prepričanje, da bo vladna stran predstavila dobre predloge za naprej, kar se tiče investicij. Pred nami so veliko izzivi – samo vozeči avtomobili, digitalizacija, urbanizacija, staranje prebivalstva … Zato se je nujno odločiti za pametne investicije, da bomo v prihodnosti izdelovali produkte in storitve, ki so v skladu s temi novimi izzivi, je dejal.

Po besedah vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zorana Stančiča se lahko z naložbenim načrtom za Evropo obseg investicij spet poveča na nekdanjo raven. Načrt omogoča financiranje tako večjih infrastrukturnih projektov – med katerimi še ni projekta v Sloveniji, kot tudi financiranje MSP, ki jih bremeni visoka zadolženost še iz časov krize ali nimajo ustrezne bančne zgodovine, ki bi jim omogočila najem posojil. Pri tem delu je Slovenija dobro zastopana; EFSI financiranje za MSP se od novembra 2015 izvaja preko Slovenskega podjetniškega sklada. Po besedah Stančiča je sicer pravi čas, da se ključni deležniki pripravijo na izpeljavo projektov z inovativnimi finančnimi instrumenti. Opozoril pa je, da bodo k okrevanju gospodarstva in nadaljnji trajnostni rasti prispevale tudi strukturne reforme.

Od 7,8 mrd EUR izvedenih investicij je 3 mrd evrov investiranih v zgradbe, 3 mrd EUR v opremo in stroje, 1,2 mrd EUR pa v intelektualno lastnino, je povedal glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Vlaganja v intelektualno lastnino, opremo in stroje pridobivajo na pomenu. Za letošnje in naslednje leto napoveduje rastoče zasebne investicije. 30 % velikih družb, ki bodo investirale, bo širilo kapacitete, pravi, in dodaja, da bodo tudi družbe z manj kot 250 zaposlenimi vse bolj usmerjene k širitvi. 

Državni sekretar na MGRT Aleš Cantarutti je izpostavil novosti za privabljanje domačih in tujih investitorjev. Povedal je, da MGRT predlaga možnost nakupa nepremičnin v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti pod ocenjeno vrednostjo, pri čemer je novost pospešitev postopkov s sklenitvijo neposredne pogodbe. Poleg tega naj bi bila nepovratna sredstva na voljo tudi za domača podjetja pod enakimi pogoji in na vseh območjih. Predlagajo tudi možnost razlastninjenja za namene javnih gospodarskih koristi, ko gre za strateške investicije.

Na omizju, ki je sledilo, so udeleženci razpravljali o izzivih pri financiranju investicij v podjetjih. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je izpostavil, da je anketa med mikro in malimi podjetji potrdila oceno, da financiranje danes ni več tako pereč problem teh podjetij kot še pred tremi leti. Na trgu je veliko različnih instrumentov, kako financirati razvoj. Vendar so običajno administrativni postopki zelo zapleteni. Mala podjetja zato nujno potrebujejo podporo od zunaj. Zato smo tudi sprožili postopek, da se tudi s posebnim programom, voucherjem, sofinancira pripravo na razpise, pripravo projekta, pa tudi predstavitev dobrih primerov. Čaka nas precej izzivov, kako narediti mrežo, kako poenostaviti postopke za mala podjejta in kako z oblikami usposabljanja pomagati, da se prebijejo prek procesov prijavljanja na razpise.

Ulla Hudina Kmetič, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, je med priporočili za Slovenijo izpostavila izboljšanje pogojev financiranja vključno z dostopom do alternativnih virov financiranja ter odpravo administrativnih ovir. Kot je povedala, je njihova analiza pokazala, da je slovenski primer pridobivanja gradbenih dovoljenj med najdražjimi in najdaljšimi v Evropi. Analiza je tudi pokazala, da so visoki stroški dela in davki ključni oviri pri privabljanju tujih investitorjev, pa tudi nefleksibilnost trga dela. Svetovala je k povezovanju podjetij znotraj niše, z občinami… privabljanju zasebnih investicij v javno-zasebna partnerstva ter povabila h koriščenju tehnične pomoči, ki je na voljo skozi vse faze priprave projekta.

Vodja EIB pisarne v Sloveniji Peter Jacobs pravi, da so v Sloveniji investicijske priložnosti, ki so na voljo, bistveno premalo izkoriščene. Gospodarstvenikom je ponudil, da se obrnejo na SID Banko in EIB, kadar imajo ustrezne tehnološke in tržne rešitve ter potrebujejo financiranje.

Peter Jacobs, vodja EIB pisarne v Sloveniji

 

Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je opozoril na pogosto slabo pripravljene projekte ter velik neizkoriščen potencial za investicije. Veliko malih podjetij in družinskih podjetij se zaradi izkušenj v krizi ne odloča najemati posojil za financiranje investicij.

Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke

Direktor M Sore Aleš Dolenc je povedal, da so bili že dvakrat uspešni pri pridobivanju EU sredstev za razvojna projekta. Izkušnje so pozitivne, je pa priprava, vodenje ter spremljanje projekta dokaj zahtevno. Pomembno je tudi angažirati zunanjo pomoč svetovalca, v družbi pa se mora zgolj z dokumentacijo ukvarjati ena polna oseba. Nujna je trdna zaveza vodstva, kadar se podjetje loteva pridobivanja EU sredstev.