Mediji

Arhiv: Na konferenci Spodbudimo digitalizacijo o novem razpisu za vzpostavitev ali nadgradnjo e-poslovanja v MSP

Ljubljana, 6. septembra 2017 – Spletne strani za tuje trge, spletne trgovine, digitalizacijo nastopov na sejmih, krepitev kompetenc in modelov nastopov na novih trgih v času digitalne transformacije, produktno-prodajni video ter elektronsko izmenjavo med partnerji bo sofinanciral novi javni razpis, objavljen v petek. Na današnji konferenci v organizaciji GZS in MGRT se je z njim podrobneje seznanilo prek 100 udeležencev. Gospodarstveniki so razpravljali tudi o konkretnih ukrepih za digitalizacijo.

Boštjan Gorjup, predsednik GZS, je uvodoma dejal, da gre pri današnji konferenci za eno v nizu dogodkov v zadnjih dveh letih , namenjenih tematiki digitalizacije. Nalogo interesnih združenj, kot je GZS, vidi v dvigovanju ozaveščenosti o novih trendih, novih tehnoloških spremembah, da se lahko podjetja pravi čas med seboj povežejo in pripravijo na prihajajoče spremembe. Do leta 2020 bo 90 % delovnih mest narekovalo poznavanje informacijskih tehnologij. Slovenija v Poročilu o digitalnem napredku Evrope (EDPR) 2017 zaseda 17. mesto. Informacijske tehnologije hitro napredujejo in pomembno je intenzivno stopiti v korak s časom. Le tako bo mogoče ohraniti konkurenčni položaj v sodobnem evropskem prostoru.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je med ključnimi ukrepi MGRT navedel spodbujanje digitalizacije, predvsem med malimi in srednje velikimi podjetji, ki so na tem področju v težjem položaju. S tem na ministrstvu izpolnjujejo tudi zavezo, dano na letošnjem Vrhu malega gospodarstva v organizaciji GZS. V obdobju 2017-2018 bodo digitalizaciji MSP namenili 2,5 mio evrov, do leta 2022 7,5 mio. Do konca leta 2018 nameravajo podpreti 82 MSP, do leta 2022 vsaj 250. V petek objavljen javni razpis vidi kot izjemno priložnost za podjetja, ki se zavedajo pomena digitalizacije.

Cilj v petek objavljenega Javnega razpisa za vzpostavitev ali nadgradnjo elektronskega poslovanja v MSP v obdobju 2017–2018 (Uradni list RS https://www.uradni-list.si/_pdf/2017/Ra/r2017047.pdf, stran 2168) je izboljšati možnosti MSP pri vstopu oz. širitvi poslovanja na tuje trge in tako povečati njihovo mednarodno konkurenčnosti. Kot je povedal mag Gregor Umek iz MGRT, sta dva roka za oddajo vloge - 2.10.2017 ter 1.3.2018. Sofinanciranih bo do vključno 70 % upravičenih stroškov. Maksimalna vrednost sofinanciranja je 30.000 evrov na podjetje. Umek je posebej opozoril, da sofinanciranje poteka na podlagi sheme de minimis – skupni znesek pomoči na obdobje 3 let tako ne sme preseči 200.000 evrov.

Upravičeni stroški v skladu z javnim razpisom so stroški zunanjih izvajalcev za naslednje ukrepe: spletne strani za tuje trge, spletna trgovina, digitalizacija nastopov na sejmih, krepitev kompetenc (usposabljanja), produktno-prodajni video ter elektronska izmenjava med partnerji.

Na okrogli mizi so udeleženci razpravljali o konkretnih ukrepih za digitalizacijo MSP. Jernej Tovšak, MGRT, je izpostavil, da so vsi ukrepi, ki jih MGRT načrtuje, usmerjeni v višanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Pri konkretnem razpisu so zasledovali dva vidika – usposobiti podjetja, da bodo bolj konkurenčna za izvoz, pri tem pa se usmeriti na spodbujanje digitalizacije MSP. Dejstvo namreč je, da velika podjetja vodijo igro, postavljajo pravila. MSP, če želijo sodelovati, priti v verige vrednosti, se morajo prilagoditi. Po njegovih besedah naj bi bil sicer v četrtek na vladi sprejet tudi akcijski načrt za startupe. Verjame, da jim ga bo uspelo v čim večji meri uresničiti.

Igor Zorko (podpredsednik GZS, predsednik SDK Digitalna.si), svetuje, da je treba biti pozoren na pravi izbor partnerjev, njihove reference, in se ne zapletati v preveč kompleksne rešitve. Začeti je treba čim prej, z več malimi koraki, tako je najlažje priti do cilja. Po njegovi oceni smo v Sloveniji zelo razviti glede različnih orodij, aplikacij, slovenski ponudniki pa so integrirani v mednarodne platforme. Spregovoril je tudi o izgradnji kompetenc na tem področju  – nujno je graditi razumevanje o digitalizaciji, odpravljati strah pred tem ter graditi znanja za posamezna delovna mesta.

Marko Derča, AT Kearney, je izpostavil nujnost postavitve digitalne strategije v podjetjih. V primerjavi z vsemi podjetji v EU, kjer ima digitalno strategijo 46% podjetij, jih ima takšno strategijo le 16% slovenskih MSP. Slovenska MSP še ne izkoriščajo priložnosti digitalne transformacije in so manj samozavestna.

Tone Stanovnik, Špica Interational, meni, da je treba z informacijskih izobraževanjem začeti že v osnovnih šolah. Večja podjetja kot mentorjibi malim podjetjem lahko ponudila nekaj začetnega kapitala (tu sicer ne gre za velike vsote), svetovanje ter odpirala dostope do določenih trgov. Po drugi strani tudi velika podjetja, ki se prepočasi spreminjajo, potrebujejo mala, saj jim ta pogosto odpirajo nove ideje, poti. Pri izboru pravega partnerja oz. izvajalca digitalnih storitev, zagovarja »digital, but human«, človeško komponento. Postati moramo digitalno vidni, pravi, država pa mora to promovirati.

Tomaž Jug, Editor, pravi, da je ključni izziv multiplikacija. Slovenija ima dobre razvojne kadre, v razvoju smo v svetovnem vrhu, ne znamo pa dovolj dobro delati v prodaji. Zato, da bi dosegli mulitplikativni efekt, naj bi država sofinancirala direktno prijavo podjetij na evropske razpise. Meni, da je za podjetja, ko prerastejo meje malega, neizogibno, da začno vlagati v pravi marketing. Kar se tiče digitalnega marketinga, ima Slovenija kar nekaj prednosti (majhnost države, strokovnjaki, ki razumejo svoje področje ...), je še dodal. Glede izobraževanj je komentiral, da postajajo »online«. Ponujajo ga vse pomembne svetovne univerze. Država lahko veliko pomaga, če začne graditi kompetence tudi na znanjih, ki jih najboljše univerze na svetu razvijajo.

Pripete datoteke

Fotogalerija