Mediji

Arhiv: Obdelava bioloških odpadkov mora ostati tržna dejavnost

Na GZS smo presenečeni, da je v predlogu novele zakona o varstvu okolja obdelava bioloških odpadkov iz gospodinjstev predvidena kot obvezna lokalna gospodarska javna služba.

V osnutku novega zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor (MOP), je obdelava ločeno zbranih bioloških odpadkov iz gospodinjstev opredeljena kot obvezna lokalna gospodarska javna služba. Pri tem ni jasno, kakšni so razlogi za to, saj je v javno razpravo predloženo le besedilo členov osnutka zakona, ne pa osnutek zakona s podrobnejšo obrazložitvijo.

To se je zgodilo kljub temu, da je MOP doslej vztrajno zagovarjalo stališče, da ne predvidevajo, da bi vlada biorazgradljive komunalne odpadke določila kot vrsto odpadkov, ki je predmet obvezne občinske gospodarske javne službe, saj je v Sloveniji dovolj razpoložljivih kapacitet za predelavo teh odpadkov. Na trgu je namreč kar nekaj podjetij, ki izvajajo te storitve. Ti izvajalci zagotavljajo cenovno konkurenco, kar je v korist občin in občanov.

Še lani je ministrstvo za okolje in prostor zagotavljalo, da lahko vsaka pravna oseba, ki na podlagi predpisov pridobi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje določenih vrst odpadkov kot izvajalec, obdeluje odpadke v okviru svobodne gospodarske pobude. Prav tako pa tudi, da določitev vrste komunalnih odpadkov, ki je predmet obdelave kot obvezna občinska javna služba, ni v pristojnosti občin in jih posamezna občina namesto vlade ne more in ne sme določati. Mestna občina Ljubljana in še nekatere občine na ljubljanskem območju so namreč že pred časom opredelile to dejavnost kot obvezno občinsko gospodarsko dejavnost, a po takratnem mnenju MOP je bilo to tudi v nasprotju z direktivo in odločbo Evropske komisije.

Zato spremenjeno stališče MOP preseneča. Ob tem se odpira vrsta vprašanj, denimo kaj bo s podjetji na trgu, ki so v to dejavnost veliko investirala? Če bi obdelava biološko razgradljivih odpadkov postala gospodarska javna služba, bi morala država v proračunu predvideti sredstva za plačilo odškodnin za vrednost neamortiziranih sredstev, ki so jih ta podjetja vložila v razvoj te dejavnosti, in izpad dobička, ki bi ga ta podjetja predvidoma dosegla v nekem obdobju prihodnosti. To bi bilo novo breme za javno blagajno. Ob tem pa bi ta podjetja morala odpustiti svoje delavce.

Ukinitev svobodne gospodarske pobude in tržne konkurence bi vplivala tudi na zvišanje cen, saj bi preostali javni izvajalci s tem pridobili znaten tržni delež. Navsezadnje bi glede na navedeno lahko prišlo do številnih tožb zdajšnjih tržnih izvajalcev zoper državo, do ustavne pobude in tudi pritožb na Evropsko komisijo.

Zato na Gospodarski zbornici Slovenije pozivamo ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, da sporni predlog ZVO-2 o uvedbi obdelave biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev kot obvezne lokalne gospodarske javne službe takoj umakne, saj takšen predlog ni ne v korist občanom ne v korist večine občin v Sloveniji.

Fotogalerija