Najnovejše novice so dostopne na strani Media GZS >>
22. in 23. novembra 2017 v Hotelu Golf na Bledu
»Razvoj inovativnih produktov je tisto, kar lahko odpira nova tržišča in daje novo perspektivo slovenskemu gospodarstvu,« je povedal Tadej Gosak, predsednik Upravnega odbora Združenja papirništva pri GZS. Ocenil je, da je predvsem zamenjava plastičnih izdelkov s papirnimi za panogo velika priložnost. Obenem je opozoril, da so poleg razvoja inovativnih izdelkov, investicij v nove tehnologije in konkurenčno domače gospodarsko okolje, za prihodnost papirne panoge ključni tudi kakovostni kadri. Da papirna industrija v zadnjih letih uspešno združuje interese na področju izobraževanja, dokazuje tudi lastna papirniška šola, ki deluje pod okriljem Inštituta za celulozo in na kateri kot predavatelji sodelujejo strokovnjaki iz vseh šestih slovenskih papirnic.
Ker bo zaradi razvojnih izzivov slovensko papirništvo do leta 2020 potrebovalo okoli 500 novih sodelavcev, so v minulem letu oblikovali povsem nov izobraževalni program, s katerim bodo z jesenjo 2018 obudili poklic »papirničarja« po sistemu vajeništva, torej z učenjem na delovnem mestu. »Šolanje na delovnem mestu bo omogočeno tako dijakom kot tudi odraslim,« je pojasnila Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirništva pri GZS, ki koordinira tudi projekt promocije zaposlovanja v papirni industriji s sloganom »Postani Car, Papirni.Car!«. Cilj akcije je papirno panogo predstaviti kot atraktivnega zaposlovalca, obenem pa pritegniti dijake v sistem vajeništva in nadalje k zaposlitvi v papirništvu.
Sicer pa je dogodek postregel z zanimivimi predavanju tudi iz tujine: Sylvain Lhȏte, direktor evropskega združenja CEPI, je v svojem predavanju seznanil slovensko stroko z nekaterimi najnovejšimi trendi in možnimi rešitvami prihajajočih izzivov. Evropska papirna industrija si je za prihodnost zadala visoke cilje: za 80 % znižati izpuste CO2 in za 50 % povečati dodano vrednost. »Razvoj in spremembe se dogajajo z bliskovito hitrostjo in prihodnost je le dva papirna stroja stran,« je slikovito povedal Lhȏte, ki tudi od zakonodajalcev pričakuje podporo v obliki spodbudne zakonodaje.
Zakonodajnih sprememb se je dotaknila tudi sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj, Eva Štravs Podlogar, in napovedala sprejetje zakona, ki bo izenačeval tuje in slovenske vlagatelje, s tem pa se je navezala tudi na izjavo Tadeja Gosaka, da so investicije v slovenskih papirnicah v zadnjih letih sicer stabilne, a še vedno premajhne, da bi dosegali konkurenčno prednost, kot si jo želimo.
Prof. Oded Shoseyov iz Izraela je zbudil pozornost s prikazi primerov biomedicine in možnostmi pridobivanja nanoceluloze iz narave, ki jih razvijajo na Hebrejski univerzi Jeruzalem, od kader prihaja. Opisal je možnosti pridobivanja človeškega kolagena iz rastlin, ki ga že uporabljajo za zdravljenje poškodb. »To ni znanstvena fantastika, to se v resnici dogaja danes,« je dejal Shoseyov in napovedal, da bodo rešitve z nanocelulozo komercialno na voljo v naslednjih šestih letih.
Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo v prihodnje meje med panogami zabrisale in kot primer tovrstnega sodelovanja so na dogodku predstavili program Cel.Krog, ki ga vodi Inštitut za celulozo in papir. Cel.Krog je dokaz, kako se papirna industrija v duhu krožnega gospodarjenja povezuje, razvija, sodeluje in sooblikuje prihodnost s partnerji iz drugih panog na področju energetike, materialov, rabe odpadkov ter stranskih proizvodov. Razvojno raziskovalni okvir pa ne zadošča, treba je narediti korak naprej. Na srečanju papirne industrije iščejo odgovore kako in kam.
Več informacij: Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS, m: 041 316 901, e-pošta: petra.prebil.basin@gzs.si.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.