Mediji

Arhiv: Vključevanje vajeništva in praktičnega usposabljanja z delom v sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja


Ljubljana, 21. marec 2018 - Na današnji konferenci je prek 100 udeležencev razpravljalo o modelih praktičnega usposabljanja z delom/vajeništva, ki naj bi se razvili v posameznih državah v prihodnosti. Predstavljena so bila tudi priporočila za nadaljnji razvoj.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je pozdravila prek 600 napovedi vajeniških mest s strani podjetij.  Mladim, dijakom, otrokom to omogoča, da spoznajo, kako lahko hitreje pridejo do svojega poklica, hkrati pa dobijo občutek, kako zgleda delati v podjetju. To vidi kot dopolnitev poklicnega izobraževanja. Zavzela se je za izboljšanje ugleda vajeništva v Sloveniji, in kot primere navedla Nemčijo, Avstrijo in Švico, kjer je vajeništvo močno cenjeno.

Slovenija je močna industrijska država. Izvoz je utemeljen pretežno na blagu, ne toliko na storitvah. Tudi skozi šolski sistem moramo zato znati držati, spodbujati in krepiti tisto, kar imamo, in to usmerjati v višjo dodana vrednost, je dodala. Tehničnih sposobnosti, veščin, je manj od potreb. Dolžnost celotnega sistema je to popraviti - gospodarstva, da omogoči mladim, da dobijo take izkušnje, države, da omogoči tako izobraževanje, in mladih, da jim znamo predstaviti, kakšne so njihove možnosti.

Direktor CPI Elido Bandelj je izpostavil nujnost tesnega sodelovanja med sfero izobraževanja (praktičnega usposabljanja) in gospodarstvom v vseh fazah načrtovanja in sprejemanja aktov izobraževanj ter pri sami implementaciji. Vajeništvo vidi kot eno izmed oblik učenja na delovnem mestu. Želi, da bi novi model, ki se uvaja, bil uspešen. Da bodo mladi, ki končajo šolo, usposobljeni tako za nastop na delo kot za nadaljevanje šolanja in aktivno življenje.

Andreja Sever iz GZS je spregovorila o glavnih izzivih, s katerimi se soočamo v Sloveniji: zagotavljanju ustreznega odziva sistema poklicnega izobraževanja na potrebe trga dela, izboljšanju ozaveščenosti in privlačnosti praktičnega usposabljanja v podjetju/vajeništva ter poklicnega izobraževanja med dijaki, starši (izboljšana karierna orientacija) in podjetji ter zagotavljanju kakovosti.

Darko Mali, CPI, je predstavil model evalvacije pilotnega projekta v Sloveniji. Poudaril je pomen sodelovanja vseh vključenih partnerjev pri uvajanju vajeništva. Prve povratne informacije podjetij, ki izvajajo vajeništvo, je prikazala Ana Žemva Novak iz GZS, ki opaža, da so podjetja s pravimi izkušnjami ponovnega uvajanja vajeništva zadovoljna, saj menijo, da gre pri vajeništvu za sinergijo šolstva in gospodarstva ter dober način povezovanje teoretičnega in praktičnega dela.

Plenarni del konference so zaključili gosti iz tujine. Predstavnici iz Latvije (VISC - Nacionalni center za izobraževanje Republike Latvije) sta predstavili izkušnje uvajanja vajeništva v Latviji, ki se sooča s podobnimi izzivi kot Slovenija. O stroškovni učinkovitosti vajeništva in praktičnega usposabljanja z delom pa je spregovorila Marthe Geiben iz BIBB - Zveznega inštituta za poklicno izobraževanje in usposabljanje iz Nemčije. Pri podjetjih, ki izvajajo vajeništvo, kljub s tem povezanim finančnim obveznostim, običajno prevladajo številne prednosti tovrstnega načina izobraževanja. Vajeništvo namreč predstavlja koristi tako za delodajalce kot za vajence. Poudarila je izrazito cenjenost vajeništva v Nemčiji in željo, da bi se tudi v Sloveniji mladi odločali za take poklice, ki bi jih nato s ponosom opravljali.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.