Ljubljana, 7. maja 2018 – Projekt 2. tir Koper–Divača je nujen strateški projekt s številnimi multiplikativnimi učinki, ki ga Slovenija in slovensko gospodarstvo potrebuje čim prej, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije.

Gre za strateški projekt, o katerem govorimo že 20 let, je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. GZS ga zato tudi podpira. Pri strateških projektih je pomembno, da se zgodijo hitro, kakovostno in znotraj finančnih okvirov, ki si jih lahko investitor privošči. Ob tem je opozorila na nujnost transparentnega nadzora. Izpostavila je multiplikativne učinke projekta. Študija EK je na podlagi vzorca 8 članic EU ugotovila, da znaša multiplikator investicij v železniško strukturo med 1,9 in 3,2-kratnikom. To pomeni, da se dodana vrednost pri investiciji za toliko poveča še pri drugih dejavnostih. Pozitivni učinki so že v času izgradnje v širšem gradbenem sektorju, kasneje v logistični verigi, razbremenitvi avtocest, povečanju konkurenčne prednosti Luke Koper ...

Po besedah predsednika SMC dr. Miro Cerar je zastavljen projekt maksimalno transparenten, najmanj obremenjuje davkoplačevalce, hkrati pa obremenjuje tiste uporabnike, ki bodo od njega imeli največ koristi. Pri projektu zelo zamujamo, ker se stalno prepiramo, je pripomnil in opozoril, da naj »pozabimo na Luko Koper, ko se Avstrija in Italija povežeta čez nekaj let, ker ne bo več konkurenčna«. Ponudila se je priložnost, da z državo, ki nam odpira nek geostrateški prostor, sklenemo strateško zavezništvo, je povedal glede sodelovanja z Madžarsko, in izkoristimo priložnost, da z Madžarsko sedaj pospešeno sodelujemo. Madžarska je dala projektu evropsko dimenzijo, kar je omogočilo, da smo lažje prišli do evropskih sredstev.

Slovensko gospodarstvo potrebuje učinkovite rešitve, da bi se lahko razvijalo naprej, pravi Boštjan Gorjup, predsednik GZS. Izrazil je zadovoljstvo, da je bil najden finančni model, po katerem bo šlo iz davkoplačevalskega denarja le okoli 200 mio za projekt drugega tira, ostalo pa iz drugih virov. Partnerstva z drugimi državami prinašajo pozitivne učinke in odpirajo številna druga vrata. Vsakršno podaljševanje bi projekt prestavilo v daljno prihodnost. Opozoril je na to, da Avstrijci gradijo povezavo do Italije, Kitajci pa financirajo izgradnjo trase med Budimpešto in Beogradom. Kdor se bo zapiral in bal, bo odmaknjen na stranski tir. Zato je treba biti pragmatičen in realen.

Dilema, ali je 2. tir potreben ali ne, je odveč, se je strinjal Jernej Vrtovec, poslanec Nove Slovenije, vendar pa bi v NSi ubrali drugo pot in smer. Samostojno podjetje 2TDK po njegovem prepričanju ni potrebno, ravno tako tudi ne poseben zakon. Predvsem pa zakon ne sme biti razlog za zaustavitev projekta.

Projekt 2. tira zagovarjamo, je bil jasen direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever, tudi, da bi moral biti zgrajen čimprej. Ne le, ker nas bodo sicer transportne poti obšle, temveč predvsem zato, ker je sedanji tir neustrezen. Ne strinja pa se s predlaganim financiranjem. Veliko je namreč neznank, odprto je vprašanje nevtralnosti. Če bo Madžarska partner, kako bomo vsem ostalim zalednim državam zagotavljali enake pogoje pri storitvah slovenskih logistov. Kritičen je bil predvsem do predvidene obremenitve Luke Koper s pristojbinami, ki jo bodo spravili v nekonkurenčen položaj, do napovedanih pribitkov za prevoznike ...  Kot pravi, so tudi Slovenske železnice skeptične do plačila uporabnine še pred samo izgradnjo. Združenje je zato predlagalo drugačne vire financiranja, ki bi manj obremenjevale slovensko gospodarstvo oziroma logiste.

Tudi prof. dr. Aleksander Aristovnik, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, je mnenja, da Slovenija z vsakim dnem neizgradnje izgublja. Če bo projekt predstavljen »na jutri ali na pojutrišnjem«, se bodo v EU pojavile tudi nove okoliščine. Takrat bo okoli 250 mio evrov že zagotovljenih evropskih sredstev lahko pod vprašanjem. Po njegovem prepričanju je finančna konstrukcija, ki predvideva tudi tujega partnerja, v danih okoliščinah blizu optimalne. Projekt je treba gledati široko, ne le ozko lokalno. Študija izpred desetih let je pokazala, da vsak milijon ton pretovora prinese okoli 450 do 500 delovnih mest. V primeru drugega tira bi to bilo vsaj 15.000 novih delovnih mest neposredno. Če bomo čakali, obstaja velika bojazen, da bo prišlo do preusmeritve pretovora na Trst.