Generalna direktorica Sonja Šmuc je na seji Skupščini GZS predstavila ključne aktivnosti GZS v zadnjem obdobju. Poudarila je, da je  pomemben segment aktivnosti - zaradi kadrovskih potreb na trgu - kadrovska vrzel. Na tem področju poteka vsaj 17 projektov. Posebej je navedla razširitev liste deficitarnih poklicev ter sprostitev zaposlovanja strokovnjakov, poenostavitev postopkov za zaposlovanje tujcev, podporo in zavzemanje za redni iztek prehodnega obdobja za zaposlovanje državljanov Hrvaške, usklajeno promocijo tehničnega in podjetniškega izobraževanja, spremembo izobraževalnega modela – več prakse v podjetjih ter dualni sistem v visokem šolstvu. GZS je izjemno aktivna tudi na področju zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ni usklajen z gospodarstvom, ker ne pokriva celega razvojnega spektra in se usmerja zlasti na financiranje znanosti, ne pa na prenos znanj v gospodarstvu. Zahtevamo, da se ta povratna zanka vključi, je bila jasna Šmuceva.

Posebna tema je priprava novih izhodišč za plačni model, saj obstoječi sistem onemogoča primerjavo na mednarodni ravni zaradi številnih unikumov. Kot je dejala, v  sodelovanju s sindikati in v dogovarjanju z ostalimi delodajalci poskušamo poiskati ustrezen plačni model, pri čemer pa se skupna masa plač ne sme spremeniti.

GZS ima svoja stališča, kaj pričakuje od nove vlade, kar izhaja iz vizije GZS 2025. Dokument bo predstavljen v drugi polovici meseca. Spregovorila je o načrtovanih projektih, kot je anketa o zadovoljstvu članov, izvozni strategiji – operacionalizaciji dokumenta Mednarodni izzivi za hitrejše doseganje cilja 50 mrd izvoza in 60.000 dodane vrednosti. Na podlagi izpostavljenih potreb s strani članov bi GZS lahko izvedla na letni ravni globinsko analizo plač in drugih prejemkov po posameznih poklicnih skupinah.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup je dejal, da je za nami pestro, rekordno leto. Ne le gospodarstvo, tudi GZS je lahko ponosna na tako leto.

Skupščina je sprejela Letno poročilo GZS za leto 2017. Kot je povedala Šmuceva, je GZS v lanskem letu za gospodarstva dosegla učinke v višini okoli 370 mio evrov (100 mio več za infrastrukturo, tudi na podlagi zlatega investicijskega pravila, preprečitev 100 mio dodatnih davščin voznikom …). Med dosežki je izpostavila tudi premike na 3. razvojni osi, izvedbo poizkusnega uvajanja vajeništva ter neposredne tuje investicije (Magna …). Med ključnimi strateškimi dokumenti je med drugim navedla Razvojno partnerstvo treh generacij, Malo DigitAgendo 2017 ter Memorandum MSP. Na področju internacionalizacije je omenila prek 50 izvedenih vhodnih in izhodnih delegacij.

Na seji je Skupščina GZS sprejela sklep o ukinitvi združenja za gozdarstvo. Člani GZS s področja gozdarstva so povabljeni k članstvu v GZS-Združenje lesne in pohištvene industrije, kjer lahko ustanovijo Sekcijo za gozdarstvo, to združenje pa jim je pripravljeno omogočiti tudi nekaj mest v svojem upravnem odboru. GZS–Združenje lesne in pohištvene industrije izvaja pravno nasledstvo glede kolektivne pogodbe dejavnosti za gozdarstvo, ki jo je sklenilo Združenje za gozdarstvo  za račun članov GZS s področja gozdarstva.

Skupščina GZS je razrešila Marjana Mateto, ki se je upokojil, kot člana Nadzornega odbora GZS  in na njegovo mesto izvolila Marka Cvetka, ki svojo funkcijo nastopi 11. maja 2018.    

 

Ljubljana, 10. maj 2018