Mediji

Razdeljena britanska politika glede prihodnosti pogajanj z EU

Odstop sekretarja za brexit Davida Davisa je presenečenje, saj je premierka Mayeva še pred dvema dnevoma zatrjevala, da ima podporo svojega kabineta za načrt o tesnem sodelovanju z EU tudi po izstopu države iz EU. Davisova odločitev pomeni novo negotovost glede prihodnje oblike izstopa Združenega kraljestva iz EU.

V Združenem kraljestvu v zadnjem času v kontekstu brexita ni bilo narejenega večjega premika. Že od junija 2017 se britanski politiki vrtijo okoli dileme, kako zaščititi britansko proizvodnjo, ki je močno integrirana v evropsko, brez sprejetja Norveškega modela. Ta poenostavljeno povedano pomeni upoštevanje pravil EU brez soudeležbe pri njihovem oblikovanju. David Jones, bivši minister v Oddelku za izstop iz EU, je navedel, da se nad potekom pogajanj o izstopu sicer pritožujejo predvsem tiste britanske družbe, ki imajo matično družbo locirano v EU ali pa veliko uvažajo iz EU. Po njegovih ocenah te predstavljale le 10-12 odstotkov otoškega gospodarstva.

Status quo zaradi sodišča in novi predlogi sodelovanja

Britanci so z Evropsko komisijo (EK) sklenili 21-mesečno prehodno obdobje, ki se izteče 29. marca 2019. Do takrat naj bi sprejeli podrobnosti dogovora. Ena izmed najbolj kočljivih zadev je pristojnost Evropskega sodišča v Luksemburgu za reševanje pravnih sporov med nacionalnimi vladami in institucijami EU. Nekateri pro-evropski poslanci v britanski vladi so tako prišli s predlogom o modelu sodelovanja otoka Jersey, kjer bi britanska proizvodnja ostala v carinski uniji in v enotnem trgu, medtem ko bi pretok delovne sile in storitev omejili. Po trenutnem mnenju EK to ni izvedljivo, saj bi morale biti vse 4 svoboščine neločljivo povezane.

Vprašanje irske meje težko rešljivo

V decembru je britanska vlada zatrjevala, da med Severno Irsko (ki je del Združenega kraljestva) in Republiko Irsko ne bo fizične ali ekonomske meje. Prav tako je Ulstrskim protestantom obljubljeno, da ne bo meje med Severno Irsko in Britanijo. Ti dve obljubi sta lahko uresničeni le v primeru, da Združeno kraljestvo ohrani vse 4 svoboščine EU. Trenutno v britanski strokovni javnosti krožita še dva možna scenarija. Po prvem bi sprejeli Norveška plus model, kar pomeni, da bi ostali del enotnega trga ter carinske unije. Po drugem bi sprejeli ekonomsko mejo med Severno Irsko in Britanijo. Z EU bi Velika Britanija (brez Severne Irske) dosegla prosto-trgovinski sporazum. Za EK bi to bilo sprejemljivo, zagovorniki trdega brexita pa meji med Severno Irsko in Britanijo nasprotujejo.

Negotovosti o izstopu pomenijo 47 mrd EUR manjše gospodarstvo

Izstop Združenega kraljestva iz EU ostaja zelo kompleksen pravni proces, mnenja pri prihodnjih korakih pa že med politiki v Združenem kraljestvu zelo različna. Tako ne moremo povsem izključiti možnost ponovitve referenduma kdaj v prihodnosti. Zgolj trenutna negotovost glede brexita po ocenah Bank of England znižuje gospodarsko rast do 2 odstotni točki, ker so investitorji ter tudi potrošniki pri svojih odločitvah zelo zadržani.

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.