Ameriški predsednik Trump z najavo o uvedbi dodatnih carin na 200 mrd USD uvoženega blaga iz Kitajske očitno misli resno. Ugodni gospodarski podatki iz Amerike omogočajo ZDA dobro izhodiščno točko za nadaljevanje trgovinske vojne. Kratkoročni učinki teh ukrepov bodo po predvidevanjih krepitev globalnih cen, višanje obrestne mere, šibkejši juan ter nižje vrednosti delnic. Na srednji rok bi se lahko vrednost svetovne trgovine zmanjšala za 170 milijard dolarjev. Dvajset gospodarsko najmočnejših držav (G-20) je po navedbah Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v zadnjem obdobju podvojilo število trgovinskih ovir. Intenzivnost trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko se ne zmanjšuje. V Ženevi naj bi se danes (11. julij) sestali predstavniki držav na sestanku WTO, kjer naj bi bila glavna tema nezaželene kitajske prakse na področju svetovne trgovine. Razvite države (ZDA, EU, Japonske) in druge očitajo Kitajski, da ne upošteva tržnih principov, da je zaščita intelektualne lastnine pomanjkljiva ter da država subvencionira del izvoza. Strah pred »Made in China 2025« Pritisk na Kitajsko se krepi zaradi izvajanja strategije »Made in China 2025«, s katero Kitajska posega na ključna področja tehnološke dominance najbolj razvitega sveta. Obvladovanje zahtevne tehnologije pomeni tudi obvladovanje vrednostih verig ter s tem vpliv na lokacijo proizvodnje. ZDA so v preteklosti že blokirale prevzeme na občutljivem področju polprevodnikov ter logistike, tudi zaradi strahu pred prenosom tehnologije iz komercialne v vojaško rabo. Trgovinska vojna lahko preide v širšo ekonomsko vojno Svetovna trgovinska organizacije je platforma, ki nudi pravno reševanje sporov, povezanih s prosto trgovino. Odstopanje ZDA od teh principov lahko vodi v brezvladje na tem področju in negativen odziv Kitajske tudi na področju tujih investicij. Tako kot ima ZDA visok trgovinski primanjkljaj s Kitajsko ter ga želi z grožnjo novih carin znižati, lahko Kitajska sprejme ukrepe proti ameriškim investicijam na kitajskih tleh v vrednosti okoli 260 mrd USD. Zaradi visoke povezanosti vrednostnih verig (dobavitelji tako ameriškim kot kitajskim družbam so evropske) lahko pride do negativnih učinkov na evropske družbe. Na drugi strani obstaja tudi možnost, da Kitajska podleže pritiskom ter sprejme rešitve za večjo zaščito intelektualne lastnine ter bolj odpre trg za tuje multinacionalke, kar je že marca obljubil premier Li Keqiang.