Mediji

Upokojitev naj ne bo konec delovne aktivnosti

Demografska gibanja zahtevajo hitre spremembe tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na kar opozarja Gospodarska zbornica Slovenije že vrsto let. Povečati bi bilo treba delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, postopno dvigovati dejansko upokojitveno starost ter zahtevano pokojninsko dobo, hkrati pa uvesti primerno rešitev dvojnega statusa upokojencev.

V Sloveniji se je v zadnjih petdesetih letih pričakovana življenjska doba podaljšala za dobrih 11 let, v prihodnjih petdesetih letih pa se bo predvidoma še za 6 do 7 let. Hkrati se je pred petdesetimi leti rodilo več kot 18 otrok na 1.000 prebivalcev, danes komajda 10 ali skupaj skoraj 10.000 otrok manj na leto.

Demografska gibanja, ki imajo za posledico spreminjanje starostne strukture prebivalstva in s tem tudi zmanjševanje števila delovno sposobnih prebivalcev, so neizprosna. To spreminjanje starostne strukture slovenskega prebivalstva in zmanjševanje števila delovno sposobnih prebivalcev lahko močno upočasni gospodarsko rast, zniža stopnjo produktivnosti in vpliva na strukturo potrošnje.

Slovenija je med tistimi državami v Evropi, ki imajo že sedaj nizko stopnjo delovno aktivnega prebivalstva v starostni skupini od 55 do 64 let - samo 42,7 % v letu 2017, kar jo uvršča močno pod povprečje EU28 (57,1 %).

Sedanja zakonodajna ureditev že pozna spodbude za podaljševanje delovne aktivnosti, od uveljavitve delne pokojnine, izplačevanja 20-odstotne starostne ali predčasne pokojnine, do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe. Očitno pa vse to ni dovolj, saj se razlika do povprečnega odstotka delovno aktivnih v tej starostni skupini v EU v zadnjih desetih letih še povečuje. Medtem kot je EU28 v zadnjih 10 letih povečala stopnjo delovne aktivnosti starejših za 11,6 %, smo jo v Sloveniji v istem obdobju samo za 9,9 %.

Zato si je nujno postaviti ambicioznejše cilje. Eden od njih bi zagotovo moral biti, da vsaj
40 % tistih, ki izpolnijo pogoje za polno starostno pokojnino (40 let pokojninske dobe in starost najmanj 60 let), odloži upokojitev za leto, dve ali tri.
Potrebno bo razmisliti o še bolj motivacijskih predlogih tako imenovanega dvojnega statusa upokojencev, kakor tudi o postopnem dvigu dejanske upokojitvene starosti in višanju zahtevane pokojninske dobe. Vsi ti ukrepi bodo posledično vplivali tudi na rast višine povprečne pokojnine in dostojnejšo višino pokojnin bodočih upokojencev.

Finančna vzdržnost pokojninskega sistema bistveno soprispeva k finančni vzdržnosti celotnih javnih financ. Za 7,5 % so v primerjavi z letom 2017 višji prihodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z naslova prispevkov in znašajo 4,165 milijarde EUR. Ti nadpovprečni prilivi od prispevkov delavcev in delodajalcev znižujejo obveznosti proračuna do te blagajne, ne smejo pa uspavati zakonodajalca. Ravno nasprotno, so pravi trenutek za dogovor o potrebnih sistemskih spremembah, saj lahko že naslednja leta prinesejo drugačne, manj ugodne finančne rezultate, ki lahko ogrozijo to stabilnost.

Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc: »Na Gospodarski zbornici Slovenije smo prepričani, da je potrebno hitro ukrepanje in aktivno iskanje možnih sistemskih rešitev za doseganje višje upokojitvene starosti in daljše delovne aktivnosti, hitrejšega vključevanja mladih na trg dela ter za oblikovanje ustrezne politike ekonomskih migracij.«

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.