Mediji

Arhiv: Za večjo zaposlenost generacije 55 plus

Ljubljana, 27. marec 2019 - Demografska gibanja zahtevajo hitre spremembe na področju trga dela in pokojninske zakonodaje. Nujno je povečati delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, so se strinjali udeleženci prve nacionalne konference 55+. Fokus konference v organizaciji GZS je bil na ključnih izzivih, s katerimi se sooča gospodarstvo na temo starejših zaposlenih in razvojnega partnerstva treh generacij. Uveljavljanje slednjega je temeljnega pomena za zmanjševanje kadrovske vrzeli v Sloveniji.

Kakovostno podaljševanje delovne aktivnosti starejše generacije je odgovor na demografske trende Evrope in Slovenije. Aktivno, zdravo staranje se odlikuje z obiljem izkušenj in z izzivi uresničevanja potencialov, je uvodoma dejala Aleksandra Gradišnik, direktorica GZS – Koroške gospodarske zbornice in vodja projekta 55+ na GZS.

Boštjan Gorjup, predsednik GZS, je spregovoril o Razvojnem partnerstvu treh generacij do leta 2025, v katerem so bili predlagani ukrepi, kako doseči cilje (dvig izvoza na 50 mrd evrov, dvig DV na zaposlenega na 60.000 evrov) in zmanjšati razvojni zaostanek do zahodne Evrope. Izpostavil je pomen kadrov, pri tem pa opozoril na demografske trende in kadrovsko vrzel, ki postaja vse veči problem (vsako leto trg dela zapušča okoli 30.000 ljudi, na trg dela pa vstopa okoli 20.000 mladih). Glede zaposlenosti starejših 55+ je navedel podatek, da je bila zaposljivost 55+ leta 2015 41-odstotna. Eden od ciljev v Razvojnem partnerstvu treh generacij je ta delež dvigniti na 50% do leta 2025. Aktivnosti v smeri pravega dostopa do starejših in vlaganj v njihova znanja, da bi bili motivirani ostati dalj časa zaposleni, so v zadnjem letu in pol že prinesle določene rezultate. Tako se je delež delovne aktivnosti populacije 55+ dvignil na 47 %. To dejansko vliva zaupanje, da je smiselno še naprej v podjetjih vlagati v zaposlene 55+, je dejal. Pri tem je opozoril tudi na to, da bo treba v fokusu imeti tudi ergonomijo dela. Skupaj lahko naredimo boljše poslovno okolje za vse naše zaposlene, dvignemo delovno aktivnost starejših in uspešno zapiramo kadrovske vrzeli z lastnimi ljudmi, je dodal.

 

Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vidi današnjo konferenco kot priložnost široke javne in strokovne razprave o izzivih, ki jih prinaša starajoča družba. V Sloveniji je delovna aktivnost pri starejših v starostni skupini 60-64 poleg Grčije najnižja v Evropi. Največ zaposlenih zapušča trg dela med 58. in 60. letom starosti. Zavod RS za zaposlovanje pa postaja most do upokojitve. Po besedah Klampferjeve smo pred odgovorno nalogo, da združimo moči in vse razpoložljive vire za ustvarjanje kvalitetnega življenja za vse generacije. Med prednostmi, ki jih zaposleni 55+ sicer vnašajo v delovno okolje, je med drugim izpostavila dolgoletne izkušnje in znanja, veliko pripadnost podjetju in vodstvene izkušnje. Na MDDSZ z različnimi ukrepi pristopajo k povečanju zaposlovanja starejših in podaljševanju njihove delovne aktivnosti. Izpostavila je tudi vseživljenjsko učenje, aktivno politiko zaposlovanja, nujnost napovedovanja kompetenc, krepitev zdravega delovnega okolja za vse, poudarjanje prednosti zaposlovanja starejših ter skrb za dobro sodelovanje med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi.

Staranje prebivalstva predstavlja večplasten izziv, meni gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Gre za vprašanje zagotavljanja vzdržnega pokojninskega sistema in ohranjanje kakovostnega življenja najstarejšega dela naših državljanov. Glede kadrovske vrzeli in pomanjkanja delovne sile na trgu dela je izpostavil pomen delovnih izkušenj in znanj, ki jih imajo starejši zaposleni. Razmisliti je treba, kako z obstoječimi in novimi ukrepi prispevati k večji zaposlenosti generacije 55+ in krepitvi razvojnega partnerstva treh generacij.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je navedel podatek, da se je stopnja delovne aktivnosti po dnu krize, ki je bila na trgu dela dosežena v letu 2014, povečala s 39 % na 43 %, vendar je to še vedno za 1 o.t. manj kot v 2008. V 10-ih letih smo se kot družba postarali z 41 na 43 let. Kar tretjina podjetij v predelovalni dejavnosti beleži pridobivanje usposobljenih zaposlenih kot omejitveni faktor številka ena pri svojem poslovanju. Pri storitvenih podjetij je ta delež nekoliko nižji (20 %), vendar je najvišji v desetletju. V Sloveniji je v starostni skupini 55-64 let delovno aktivnih 47 % ljudi, medtem ko je povprečje EU-28 59 %. Med državami EU smo tako na 25. mestu, po hitrosti izboljševanja tega deleža  v zadnjem desetletju pa na 12. Korake do višje delovne aktivnosti vidi med drugim v kasnejšem upokojevanju (bonusi in malusi), davčno ugodnejši obravnavi (dvojni status), sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe (manjša skrb za svojce), zmanjšanju pasti neaktivnosti (večja motivacija za delo), primernejših delovnih mestih za starejše (varna, zdravju prijazna), pa tudi v spremembah v zakonodajnem okvirju.

Po besedah generalne direktorice GZS mag. Sonja Šmuc se je Slovenija znašla v zelo dobri situaciji, smo dolgoživa družba. Hkrati pa to povzroča, da je treba poiskati nove rešitve, da lahko kot družba uspešno živimo, saj obstoječe rešitve niso najboljše. Soočamo se s kadrovsko vrzel. V Sloveniji mladi pozno vstopajo na trg dela, starejši se prezgodaj upokojujejo, delovno aktivna populacija pa je izredno obremenjena. V 2018 se je sicer delež starejših zaposlenih dvignil za ca. 3 odstotne točke. Vendar potrebujemo večjo dinamiko. Zato je GZS na seji ESS tudi podprla izhodišča pokojninskih sprememb, ki jih je predstavila ministrica, kot dobra izhodišča za to, da lahko okrepimo delež delovno aktivno zaposlenih. Demografska nuja nas sili v to, da poiščemo drugačne rešitve. Ena od poti je skozi večje izobraževanje starejših. Na drugi strani je naloga podjetij, da prilagodijo delovna mesta tako, da bodo prijazna do starejših. Za to je potrebno spoštovanje družbe do starejših zaposlenih, sprememba miselnosti in odnosa ter podpora države pri procesnih spremembah, tako v podjetjih kot pri zaposlenih.

 

O tem, ali predstavlja zakonodajna ureditev podaljševanja delovne aktivnosti spodbudo ali omejitev, je s predsednico sveta za kadre pri GZS Sonjo Špoljarič, Marijanom Papežem, generalnim direktorjem ZPIZ ter državnim sekretarjem na MDDSZ Tilnom Božičem v nadaljevanju razpravljal izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič.

 

Prof. dr. Zvone Balantič, u.d.i.s., predstojnik Katedre za inženiring poslov. in produkc. sistemov UM FOV, pa je prikazal pomen celovitega pristopa za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih - s ključnimi elementi za ohranjanje delovne aktivnosti starejših: ergonomija na delovnih mestih, zmanjševanje stresa, e-transformacija.

 

Sledijo predstavitve dobrih praks iz Slovenije in tujine.

 

 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.