Mediji

Arhiv: Industrija prihodnosti v luči prihodnjih izzivov

Brdo pri Kranju, 12. junij 2019 – Prek 400 udeležencev na današnji nacionalni konferenci Industrija prihodnosti razpravlja o prihodnjih izzivih industrije na področju inovativnosti, kompetenc, digitalizacije, industrije 4.0, okoljskih sprememb, globalizacije, novih poslovnih modelov. Dogodek organizirajo GZS, MGRT in Spirit Slovenija.

Predsednik Vlade RS Marjan Šarec si je ob prihodu na Brdo pri Kranju v družbi gostiteljev ogledal izdelke, ki so plod slovenske industrije, pod vtisi teh pa v uvodnem nagovoru izpostavil izzive industrije v prihodnosti ter izrazil prepričanje, da bomo skupaj našli tudi rešitve zanje. Poudaril je pomen slovenskega znanja in plod idej, ki vsak dan ustvarjajo novosti za slovensko družbo, ki so neprecenljive tudi v smislu omogočanja boljšega življenja ljudi. Je pa dejal, da se mu postavlja vprašanje, ali smo ljudje tisti, ki smo resnično sposobni izpeljati te spremembe in se ukvarjati s prihodnostjo, ne pa zgolj z zgodovino, kot to še vedno radi počnemo. V tem kontekstu se je navezal na izogibanje bodočim energetskim projektom, kot so solarne in vetrne elektrarne. »Kako bomo izdelovali vse stvari, ki so danes tu razstavljene, če ne bomo imeli zadosti električne energije,« se je spraševal in ob tem izpostavil predvsem zelene vire pridobivanja le-te. Dejal je, da je danes, kot je bilo tudi nekoč, še vedno ključno vprašanje, ali bomo plen ali lovec. »Vi ste lovci na novosti in inovativnost. Vi ste sposobni to državo peljati naprej, zato pozabite na posledice preteklih odločitev in se osredotočite na jutri,« je apeliral na udeležence konference zaključil z željo, da bi takšni logiki sledili tudi na vseh preostalih področjih.

Perspektive razvoja kažejo, da bo do leta 2030 način proizvodnje popolnoma drugačen kot je danes, je dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija tudi v prihodnje v vrhu držav EU, ki dohajajo vedno hitrejši ritem razvoja, ki ga narekujejo specifike sodobnega življenja. Izpostavil je nujnost izbire bolj trajnostnega ekonomskega modela razvoja in takojšnega prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo. 4. industrijska revolucija, na krilih digitalizacije in robotike, občutno spreminja okolje – in s tem tudi način delovanja gospodarstva. Podjetja, ki so pripravljena na uvedbo novih tehnologij, kot so umetna inteligenca in blockchain, lahko dosežejo veliko konkurenčno prednost pred tekmeci. »Nujno potrebno je, da skupaj oblikujemo proaktiven pristop – gospodarstvo in država,« je dejal in dodal, da bomo »le tako izkoristili priložnosti, ki nam jih ponujajo spremembe. In le skupaj bomo dosegli cilje, ki smo si jih zadali do 2025 na področju izvoza, dodane vrednosti in rasti plač

V Evropski uniji, kjer industrija v povprečju ustvari nekaj več 17 % BDP, ocenjujejo, da vsako delovno mesto v industriji neposredno ustvarja še eno delovno mesto v storitvah. Če to primerjavo potegnemo na Slovenijo, pomeni, da je na industrijo pri nas neposredno in posredno vezanih 360.000 zaposlenih, je povedal predsednik GZS Boštjan Gorjup. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je bila lani v industriji 45.000 evrov. Kar 35.000 zaposlenih pa je delalo v podjetjih, ki so ustvarila preko 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega ter izvozila za preko 10 mrd evrov industrijskih izdelkov. Grenak priokus daje dejstvo, da 100 največjih podjetij ustvari več kot polovico celotnega slovenskega izvoza. Zato mora biti ena ključnih usmeritev okrepiti izvozno aktivnost predvsem v segmentu malih in srednje velikih podjetij. Tudi zato, da do leta 2025 dosežemo 50 mrd evrov izvoza in 60.000 evrov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega, kot je zapisano Razvojnem partnerstvu treh generacij. »V industriji se nujnosti sprememb zavedamo. Današnji ključni izzivi, s katerimi se soočamo, so povsem drugačni kot še pred desetletjem. Povezani so z digitalizacijo in avtomatizacijo, industrijo 4.0, globalizacijo, pa tudi z inovativnostjo. Če hočemo biti in ostati konkurenčni, je in bo treba uvajati vedno nove poslovne modele, uporabljati nove materiale, oblikovati nove proizvode in storitve, pri tem pa upoštevati okoljske zaveze,« je še dodal.

 

Udeležence je po video zvezi nagovorila tudi Evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Pozvala jih je, da zaključke današnje konference podelijo s pristojnimi institucijami na evropski ravni. Opozorila je, da se ključne pobude sprejemajo predvsem na ravni držav in regij ter spomnila, da ima zaradi tega današnja konferenca toliko večjo težo. Sloveniji želi, da bo imela dovolj notranje modrosti, ki bo posledično aktivno soustvarjala tudi evropsko raven. Vizija za prihodnosti po njenih besedah ne zajema le odločitev od zgoraj navzdol, iz Bruslja, temveč tudi dialog z vsemi zainteresiranimi stranmi. Želja je, da se skupaj oblikuje prihodnja industrijska strategija. »Naj se bliska in iskri. Naj se sliši ambiciozni in vključujoč glas iz Slovenije,« je sklenila.

Prof. dr. Jožef Medved, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, je izpostavil nujnost osveščanje na vseh ravneh, da industrija ni proti človeku, temveč je v korist človeka. Vse pregosto je namreč tradicionalna industrija še vedno stigmatizirana kot energetsko potratna, umazana in velik onesnaževalec okolja. Razvoj industrije, materialov in tehnologij poteka z vesoljsko hitrostjo. Da bi sledili temu hitremu napredku, so potrebni vrhunsko znanje in izkušnje (tradicija), je bil jasen. Nujne pa so raziskave, industrijska vlaganja. Razvojni pilotni centri bi omogočali take raziskave in neposredni prenos znanja v industrijo. Področje RR je treba uskladiti s prioritetami Slovenije in povezati raziskovalno verigo od bazičnega znanja do prototipa. Nujno je povezovanja raziskovalne sfere in gospodarstva. Kot uspešna primera je navedel strateški svet za metalurgijo ter program MARTINA, ki povezuje 6 projektov in 16 partnerjev. Pomanjkanje kadrov navaja kot pereč problem. Zagovarja usklajeno nacionalno politiko potreb po kadrih in izobraževalnega sistema, za kar so potrebni kratko-, srednje- in dolgoročno napovedovanje potreb po kadrih na nacionalni in panožni ravni, posodabljanje in aktualizacija kompetenc ter posodabljanje izobraževalnega sistema glede na potrebe industrije.

Na okrogli mizi so udeleženci soočili svoja mnenja o prihodnjih izzivih industrije ter tem, kako oblikovati industrijsko politiko na ravni EU in Slovenije, da bo odgovarjala potrebam in hkrati krepila mednarodno konkurenčnost gospodarstva.

Po besedah Gwenole-ja Cozigouja (EK-DG GROW) globalizacija odpira številne priložnosti, prinaša pa tudi nevarnosti. Treba je biti odprt, a ne naiven, je komentiral. V EU obstajajo številni instrumente na različnih področjih, ki skrbijo za pošteno trgovanje. Posebej je poudaril pomen javnih naročil za gospodarstvo ter direktive za učinkovito javno naročanje. Izpostavil je tudi pomen vrednostnih verig in postavitve jasnih prioritet.

Državni sekretar Aleš Cantarutti (MGRT) je poudaril, da je industrija podvržena stalnim pritiskom. Konstantno se mora posodabljati, da se lahko sooča s številnimi razvojnimi izzivi in ostaja konkurenčna. Izpostavil je, da se slovenska podjetja zavedajo priložnosti za prihodnji razvoj, ki jih prinaša industrija 4.0 in ter z njo povezani digitalizacija in robotika. Digitalizacija je več kot samo trend in bo že kmalu postala nujni sestavni del konkurenčnosti praktično vseh poslovnih modelov. S prehodom v nizkoogljično krožno gospodarstvo bo potrebno skladno z dolgoročno Podnebno strategijo EU emisije v industriji znižati za 90-95 %, za dosego ničelnih neto emisij do 2050. Skladno s pregovorom »več glav več ve« si moramo vsi skupaj prizadevati za povezovanje in mreženje za dosego skupnih ciljev višanja dodane vrednosti in povečanja konkurenčnosti gospodarstva. Poudaril pa je, da je potrebna dolgoročna politika in negovanje vzpostavljenih povezav, kot so na primer strateška razvojno-inovacijska partnerstva, ki povezujejo gospodarstvo in tudi institucije znanja. Hkrati je treba izobraževalni sistem in trg dela prilagajati in usmerjati tako, da bo zagotavljal ustrezne kadre in kompetence za prihodnji razvoj gospodarstva.

Boštjan Gorjup (GZS) je izpostavil pomen prestrukturiranje od enostavnih izdelkov k visokotehnološkim, vlogo industrijske revolucije ter digitalizacije kot tehnološke platforme povezovanja s kupci in dobavitelji. Pozornost je treba usmeriti v odnos do RR, institucij znanja, v smeri ustvarjanja višje dodane vrednosti. Bosch je eden največjih industrijskih koncernov v Evropi. V okviru podjetja imajo 3 delujoče grozde - pametni dom, pametno tovarno in pametni avto, vse skupaj pa je povezano na isti platformi. Glede strateških razvojno-inovacijskih partnerstev je bil jasen, da jih je kot obliko treba ohraniti in naprej razvijati, predvsem pa obdržati že zgrajene povezave. Pomembna se mu zdi karierna platforma. Kot je povedal, imamo na papirju za 2 SRIP-a določeno, katere kompetence bomo rabili leta 2025. Vendar pa potrebujemo že danes odločitev, kako to spremeniti v digitalno obliko. Ne gremo se revolucije, gre za konkretne korake, je dodal.

Marta Kelvišar (Adria Dom) je izpostavila sodelovanje, ki ga imajo v podjetju s fakulteto za arhitekturo. Po njenem mnenju je sodelovanje predvsem rezultat posameznikov, ki imajo afiniteto do sodelovanja z gospodarstvom. Kot pomanjkljivost v šolskem sistemu je med drugim izpostavila, da otroci sicer dobijo širok nabor informacij, ne pridobijo pa veščin, kako poiskati znanje. Dijaki in študenti so tehnološko izjemno podkovani, manjka pa jim kompetenc timskega dela, sodelovanja, kreativnosti. Z digitalnim dvojčkom lahko podjetja »pridobijo konkurenčno prednost, namesto da vlagajo v zidove.« Poudarila je vlogo in pomen kadrov. »Ko gradiš na tak način kulturo podjetja, padejo strategije in vrednote, ki jih imamo zapisane in so obešene na stenah, dol in preidejo v realno življenje.« Industrija prihodnosti je  po njenih besedah v ljudeh. »Najprej rast zaposlenih, nato procesov, šele na to sledi tehnologija. To pa je tek na dolge proge

Po besedah Marka Drobniča (Talum) mora biti okvir strateških razvojno-inovacijskih partnerstev tudi dolgoročna strategija države. Izpostavil je nujnost povezovanja in sodelovanja. SRIP-i so dali še intenzivnejši impulz povezovanju z institucijami znanja, v smeri, da bo to integrirano po celotni raziskovalni vertikali. Tudi v fazi TRL 1 do 3 naj bi bile raziskave poenotene z aplikativnimi raziskavami v fazah od TRL 6 do 9. Zavzema se za sistemske pristope. Poudaril je tudi željo po zanesljivi in cenovno primerljivi energetski oskrbi. Zaradi velikosti našega gospodarstva je treba preseči razdrobljenost, namesto tega pa sile usmeriti v povezovanje in krepitev sodelovanja. Skupaj lahko realiziramo zastavljene cilje.

V Yaskawi že vse od leta 2013 intenzivno sodelujejo s fakultetami, pravi dr. Hubert Kosler. Posebej je izpostavil digitalni dvojček. Pametno tovarno že imajo v okviru koncerna postavljeno na Japonskem. Pametne tovarne ne moreš kupiti, ampak jo moraš razvijati. Za to rabiš software model, je še povedal. Pohvalil je tudi spodbude, ki jih gospodarsko ministrstvo ponuja prek razpisov.

V nadaljevanju potekajo panelne razprave o stanju in trendih znotraj slovenske industrije. 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.