Najnovejše novice so dostopne na strani Media GZS >>
V organizaciji GZS je včeraj potekal strokovni posvet o večnamenski izrabi vodnih virov za doseganje ciljev prehoda v nizkoogljično družbo. Na posvetu so sodelovali predstavniki ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za okolje in prostor, predstavniki energetskih družb, industrije, inženiringov in gradbeništva. V strokovni razpravi so enakopravno sodelovali tudi predstavniki organizacij za varstvo narave in civilne iniciative. V strokovnem delu posveta so svoja stališča pripravili, mag. Sonja Šmuc generalna direktorica GZS, mag. Bojan Kumer državni sekretar na MzI, Bojan Barbič HESS, Drago Polak Sel, dr. Boris Sučić IJS, Barbara Radovan MOP, Krešimir Kvaternik IBE, Vekoslav Korošec GZS-ZING. Po široki razpravi in izmenjavi mnenj in pogledov z vidika energetike in okolja smo na GZS pripravili sledeče zaključke posveta. Pri reki Savi gre za večnamenski projekt od HE Moste do hrvaške meje, ki ga iz finančnih in tehničnih razlogov gradimo po fazah, predstavlja pa celoto, kar se tiče zagotavljanja poplavne varnosti, kmetijstva, namakanja, energetike in infrastrukturnih ureditev. S sklenjeno verigo od HE Moste do HE Mokrice bomo dosegli največje tehnične, ekonomske in narodno gospodarske cilje. Voda, hrana in energija so tri ključne komponente, ki so potrebne za dolgoročno preživetje nekega naroda. Hidroelektrarne omogočajo razvoj vseh treh komponent: proizvajajo električno energijo, zadržujejo velike količine nadzemne in podzemne vode, ki se jo da koristno uporabiti, in omogočajo zanesljivo proizvodnjo hrane, ki je neodvisna od klimatskih sprememb. Slovenija mora v čim krajšem možnem času sprejeti strateški razvojni dokument energetike z jasno opredeljenimi predvidenimi hidroenergetskimi objekti. Javnosti je potrebno jasneje izpostaviti njihov pozitiven okoljski vpliv, saj so HE z vidika pridobivanja električne energije objekti, ki ne proizvajajo odpadkov, ne povzročajo onesnaževanja zraka in pozitivno prispevajo k zmanjševanju emisij CO. Večnamenski objekti na rekah so v svetu in pri nas preskušene tehnologije, v Sloveniji domača stroka in izvajalci lahko zagotovijo 90 % vseh del in storitev. V postopkih umeščanja večnamenskih energetskih objektov v prostor je potrebno upoštevati tudi njihove pozitivne vplive na okolje in gospodarstvo ( protipoplavna zaščita, oskrba s pitno vodo, dvig podzemne vode in ohranjanje zalog podzemne vode, kmetijstvo in namakanje, turizem, delež domačega znanja; vključevanje slovenskih inštitutov, inženiringov, elektro in strojne industrije, gradbeništva). Slovensko javnost in odločevalce je potrebno celovito in argumentirano informirati o posledicah neizgradnje OVE za zagotavljanje zanesljive in cenovno optimalne oskrbe z električno energijo. Jasno je treba povedati, kakšne so lahko posledice za gospodarstvo in državljane.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.