Mediji

Skupaj do sodobnega plačnega modela

Ljubljana, 13. november 2019 - GZS že peto leto zapovrstjo organizira posvet z imenom Dan delodajalcev, posvečen aktualnim temam s področja delovnega in socialnega prava. Ta posvet je že peti; drugi pa v okviru bipartitnega projekta Krepitev kompetenc socialnih partnerjev v kolektivnem dogovarjanju 2017-2021. Letošnja tematika je bila naslovljena »Skupaj do sodobnega plačnega modela«.

Po uvodnih besedah generalne direktorice mag. Sonje Šmuc sta imela uvodna nagovora predstavnika delodajalske in delojemalske strani:  Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS in Jakob Krištof Počivavšek, predsednik KSS PERGAM. Mag. Šmuc je poudarila, da je GZS odgovorna delodajalska organizacija, ki stremi k doseganju dolgoročnih ciljev med delavci in delodajalci, tudi v tako odgovornih temah, kot je novi plačni model, ki mora biti transparenten, sodoben in mednarodno bolj primerljiv. Oba uvodničarja sta se strinjala, da nam je novela Zakona o minimalni plači skozi novo definicijo plače pospešila potrebo po drugačnem, sodobnem plačnem modelu.

O tej problematiki so na posvetu spregovorili povabljeni strokovnjaki raznih strok.

Glavni analitik GZS Bojan Ivanc je povedal, da visoko razmerje med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji pomeni, da je plačna uravnilovka visoka. V letu 2018 je bruto minimalna plača znašala 54 % povprečne, s čimer se je Slovenije uvrščala na 1. mesto med 21. EU državami. Slovenija spada med države z enim najnižjih deležev revščine zaposlenih v primerjavi z EU-28.

Prof. dr. Robert KAŠE z Ekonomske fakultete je menil, da  ima urejanje minimalne plače legitimen namen preprečevanja revščine zaposlenih, a bo imelo znatne posledice za sisteme plač in nagrajevanja v podjetjih v Sloveniji. Poudaril je, da nova opredelitev minimalne plače ne rešuje temeljnega problema obstoja nizkih plač. Sledilo bo obdobje prilagajanja, ki bo bolj uspešno, če ga bo spremljal konstruktiven dialog.

Dr. Etelka Korpič-Horvat, nekdanja ustavna sodnica, je ugotovila, da z novelo zakona zakonodajalec spreminja pravno naravo dosedanje ureditve o minimalni plači: doslej je to bila minimalna plača, od 1.1.2020 pa je to vsebinsko (najnižja) osnovna plača. Taka opredelitev ni v prid jasnosti in določnosti pojmov tega zakona.

Matic Kadliček, psiholog, je menil, da se z dvigom minimalne plače sob višjem doplačilu do minimalne plače obeta zaostritev socialnega stresa ter čustev dvoma, zavisti in mestoma tudi ogorčenja. Kljub vsemu pa bo dobro sodelovanje še naprej vključevalo tudi nedenarne spodbude kot so pohvale, delegiranje odgovornosti in skrb za drug drugega.

 

Prof. dr. Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete je kot sociolog opozoril, da je zastoj v socialnopartnerskem koordiniranju plačne politike v gospodarstvu preusmeril sindikate in levico v politiko dvigovanja minimalne plače. S tem se je okrepila marginalizacija tarifnih prilog kolektivnih pogodb. Oboje skupaj povzroča plačne anomalije na trgu dela, zlasti kompresijo, in napetosti med socialnimi partnerji ter med skupinami zaposlenih. Težave je mogoče premostiti s prenovo centralne koordinacije plačnega sistema. Alternative temu pospešujejo beg možganov.

Metka Penko Natlačen, vodja projekta, je  navedla, da  ni naloga kolektivnega dogovarjanja, da popravlja napake zakonodaje. Vse pravne podlage za določanje plačila za delo morajo biti med sabo skladne in zakonite in zagotavljati pravno varnost zaposlenih. Vloga kolektivnih pogodb je, da vzpostavljajo plačni sistem na ravni dejavnosti in pri delodajalcu skladno z zakonom.

Cvetka Furlan, ekonomistka v Pravni službi GZS, je navedla, da ni namen spremembe plačnega sistema  v dejavnosti ali v podjetju prikrajšati zaposlene pri prejemkih in jim odvzeti tisto, kar jim nov Zakon o minimalni plači prinaša. Predlog prenove plačnega sistema prinaša le  spremembo strukture plače, a na tak način, da se zaradi vključevanja dodatkov  v (najnižje) osnovne plače izniči doplačilo do minimalne plače, kar ima tudi psihološko pozitiven učinek na zaposlene.

Posvet »Skupaj do sodobnega plačnega modela« je bil namenjen prevetritvi pravnih, ekonomskih, psiholoških in drugih aspektov ureditve plače in iskanju »pravega« plačnega modela za delavca in delodajalca. Namenjen je bil  prikazu možnih izhodišč za prilagoditev in posodobitev plačnih modelov v dejavnostih in pri delodajalcih, s katerim je mogoče uravnovesiti  možne nezaželene učinke novele Zakona o minimalni plači in  spodbuditi motivacijsko plačilo za opravljeno delo.

Udeleženci so posvet pospremili z zaključki, da bo potrebno rešitve iskati skozi  tvoren socialni dialog.

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.