Mediji

Arhiv: Evropski zeleni dogovor – seznam 50+ želja do 2050

Evropska komisija je načrt rasti in razvoja gospodarstva zasnovala na okoljski in podnebni politiki, kar tudi v gospodarstvu pozdravljamo. Že vrsto let namreč ugotavljamo, da se ob rešitvi določenih problemov vedno znova pojavljajo novi, ki postajajo vse bolj globalni in terjajo proaktiven globalni pristop k  reševanju - ob sodelovanju vseh deležnikov sodobne družbe.

Obseg področij, ki jih zeleni dogovor zajema in namerava reševati, je osupljiv in presega obstoječe izkušnje, pa tudi prakso na tem področju. V pol stoletja resnejšega soočanja z okoljskimi vprašanji je opazen znaten, a vendarle postopen napredek v industriji, ki poteka z roko v roki z razvojem znanja in tehnologije. Od zaznavanja in naknadnega reševanja posameznih okoljskih problemov po zaključku proizvodnih procesov smo prišli do načrtovanja procesov in izdelkov, kjer naknadna obdelava ni več potrebna. Prizadevanja za manjšo porabo snovi in energije ter izločevanje nevarnih snovi so vprašanja ne le okolja, ampak tudi ekonomike. Vedno so možnosti za izboljšave.

Novi zeleni dogovor, ki ga je Evropska komisija predstavila 11. decembra letos, vsebuje več kot 50 pobud oziroma ciljev. Med drugim lahko najdemo že poznano in s strani Slovenije podprto pobudo za podnebno nevtralnost do leta 2050 ter pobude za ničelne emisije iz proizvodnih virov v vode, ozračje in tla do leta 2050. Vendar smo na GZS skeptični glede same izvedbe, zlasti v Sloveniji. Že od leta 2014 je namreč v veljavi Evropski akcijski program za prehod v krožno gospodarstvo. Odpadki naj bi se vračali v proizvodne procese kot surovine za proizvodnjo novih izdelkov. A v realnosti se slovenska podjetja vedno bolj ubadajo z vprašanjem, kam z določenimi vrstami odpadkov, saj se kar po tekočem traku čez noč pretrgajo že leta ustaljene poti za ravnanje z njimi. Odpadki se kopičijo. Namesto prehoda iz linearnega v krožno smo v Sloveniji nekje zašli in naredili premik nazaj v točkovno gospodarstvo, ko odpadki obstojijo tam, kjer jim ni mesto. Tudi v napovedih energetske politike predvidevamo večjo uvozno odvisnost od dražjih tujih virov energije, namesto da bi načrtovali energetsko samozadostnost.

Novi zeleni dogovor predstavlja rdečo nit, ki povezuje vse politike EU. Predvideva uspehe tudi na področjih, kjer Evropa prizadevanjem navkljub že desetletje ali več ni uspela doseči soglasja, kot na primer na področju skupne davčne politike, med drugim z obnovo direktive za obdavčitev energentov in električne energije iz leta 2003. Dogovor ponuja le usmeritve, na podlagi katerih se bodo dejanski ukrepi šele oblikovali. Komisija meni, da za uresničitev dogovora obstaja politična volja in tudi podpora širše javnosti.

Kljub temu se zeleni dogovor bere bolj kot seznam želja v predbožičnem času. Veliko modrosti in praktičnih rešitev bo potrebno, da te želje, ko bodo prešle v izvedbo, ne bodo ogrozile konkurenčnosti evropskega gospodarstva in preko tega evropske socialne politike in delovnih mest.

 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.