Mediji

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. maja 2020

Bo umik omejitev prispeval k hitri porabi privarčevanega denarja?

 Kam bodo šle cene?

Deflacija ali inflacija, to je zdaj vprašanje. Če se ekonomisti vsi po vrsti strinjamo, da bo padcu BDP v 2020 v 2021 sledila rast, so mnenja glede prihodnjega gibanja cen precej razdeljena. V marcu so se cene pri proizvajalcih povečale za 0,2 %, pri čemer so upadle le v segmentu vmesnih dobrin. Cene kapitalskih dobrin in potrošniških izdelkov so se na drugi strani povečale, ker so bile težje dostopne oziroma so prodajalci kompenzirali oteženo dobavo in zmanjšano konkurenco z višjimi cenami. Ameriški ekonomist Stephen Roach je mnenja, da bo varnost nabavne verige postala precej pomemben element obvladovanja tveganj vsake večje družbe, kar pomeni tudi deglobalizacijo in zanikanje Ricardovega zakona, da blago proizvaja proizvajalec iz tiste države, ki ima pri proizvodnji primerljive prednosti pred tekmeci. Učinek dražje ponudbe bo tako sčasoma verjetno vplival na višje cene, saj se na kratek rok proizvodne verige ne prekinjajo, pač pa je realokacija le-te pogosto plod 10- in več-letnih kalkulacij. Na drugi strani umik omejitev pomeni tudi »žejo« potrošnikov po nakupa blaga, do katerega prej niso imeli dostopa, kar pomeni povečano povpraševanje po blagu, ki v zadnjem času ni bilo proizvedeno. To naj bi dodatno prispevalo k višjim cenam. Po naši oceni bo epidemija COVID-19 na rok do pet let inflatorna ter bomo zaradi nje v povprečju videli od 0,2 do 0,3 odstotne točke višje cene v naslednjih petih letih.

Več v prilogi

Dogodki v naslednjem tednu: gibanje cen in BDP v velikih gospodarstvih

Semafor napovedi

 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.