Mediji

Slovenska gradbena podjetja so sposobna izvesti projekt drugi tir Divača–Koper

»Presenetilo nas je, da je bil s strani ključnega državnega naročnika pri gradnji drugega tira Divača–Koper izražen dvom v sposobnost slovenskega gradbeništva za izvajanje infrastrukturnih projektov. Slovensko gradbeništvo je v preteklosti že izvajalo najbolj zahtevne gradbene projekte in jih je zmožno in sposobno izvajati tudi v prihodnje. Pri gradnji drugega tira Divača–Koper si ne želimo, da bi prišlo do razveljavitve tega razpisa, saj bi to pomenilo velik zamik pri izvedbi tega projekta. Prizadevamo in želimo si, da bodo odločevalci v nadaljnjih korakih striktno upoštevali evropske smernice, ki omogočajo enake konkurenčne pogoje, kadar prihaja do ponudnikov iz različnih držav,« je izpostavila mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), in dodala, da je dokončanje projekta drugi tir, ki je strateškega pomena za Slovenijo, v predvidenem roku, torej pred letom 2026, nujno.

»Pozivamo ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, da ukrepa na treh ravneh, in sicer, prvič, da bo drugi tir zgrajen v roku, drugič, da bodo imeli domači gradbinci, projektanti in inženirji enake možnosti za pridobitev posla, čemur lahko prispeva tudi spoštovanje evropskih smernic, in tretjič, da kot minister prispeva k zaščiti in ponovni krepitvi ugleda, ki ga je gradbeništvo imelo in ga ponovno pridobiva,« je še poudarila generalna direktorica GZS.

»GZS in slovenska gradbena operativa ostro zavrača očitke generalnega direktorja 2TDK Dušana Zorka o nesposobnosti slovenskega gradbeništva. Novinarska konferenca je jasno pokazala, kakšni so dosežki našega gradbeništva in tudi zavezo, da lahko projekt drugi tir s slovenskim gradbeništvom uspešno zaključimo,« je orisal Kristjan Mugerli, predsednik upravnega odbora GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov (ZGIGM).

Mag. Jože Renar, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM), je izpostavil, da se je slovensko gradbeništvo v zadnjih letih konsolidiralo in je v bistveno boljši finančni kondiciji, kot je bilo pred krizo. Sposobno je sodelovati na vseh projektih, ki jih pripravlja Slovenija, tudi na področju prometne infrastrukture. Pričakujejo, da bo država na svojih razpisih to upoštevala, podjetjem omogočala enakopraven dostop do teh trgov in da jih ne bo odpirala t. i. tretjim državam, ki ne spoštujejo vseh pravic zaposlenih po evropskih standardih. Poleg tega mora upoštevati tudi dosežke socialnega dialoga v Sloveniji. »Naša podjetja so doslej dokazala, da so sposobna graditi tudi najzahtevnejše objekte za infrastrukturo. Približno 95 odstotkov slovenske infrastrukture so naredila ali obnovila naša podjetja in vse uspešne države imajo podobne deleže in urejene stvari, zato želimo, da Slovenija sledi uspešnim državam, ne pa, da se zgleduje po rešitvah, ki jih imamo npr. v tem trenutku v jugovzhodni Evropi, ko te trge prepuščajo ponudnikom iz t. i. tretjih držav,« je orisal mag. Jože Renar.

»Zelo pomembno je, da največje projekte v državi izvaja domača gradbena operativa. To sicer vedno ni možno, ampak moramo stremeti k temu, da bi temu bilo tako. Od glavnih naročnikov se pričakuje, da bodo javne razpise kreirali tako, da bodo na teh razpisih lahko domači ponudniki enakopravno sodelovali s tujimi. Izjava generalnega direktorja 2TDK Dušana Zorka nas je izjemno presenetila, kajti projekt drugi tir Divača–Koper je v celoti sprojektirala slovenska projektiva v najmodernejši tehniki. Močno upam, da bomo ta projekt tudi sami uspeli nadzirati in ga prav tako izvesti,« je poudaril mag. Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring in sekretar Strateškega sveta za investicije in gradbeništvo (SSIG).

Edo Škufca, član uprave družbe CGP, je navedel, da se slovenski gradbeniki pri infrastrukturnih projektih ne bojijo tuje konkurence, pričakujejo pa, da bodo vsi postavljeni na isti imenovalec. »To pomeni, da se bo spoštovala kolektivna pogodba, da se bo preprečeval socialni damping in da se bodo spoštovale evropske smernice,« je dejal Edo Škufca.

GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) je samostojni sestavni del GZS, ki je prostovoljno, interesno in nepridobitno združuje pravnih in fizičnih oseb, članov GZS, z izraženim interesom za vključitev v delo ZGIGM. Zbornica povezuje člane zaradi skupnega interesa nastopanja in uveljavljanja vpliva na področjih, ki so pomembna za člane iz dejavnosti gradbeništva in industrije gradbenega materiala; predvsem v razmerju do države, panožnega sindikata, organov in institucij Evropske skupnosti ter drugih partnerjev pri sprejemanju in uresničevanju gospodarske politike, zakonodaje ter pogojev za delovanje gospodarskega sistema.

 

Več informacij:

GZS-Zbornica gradbeništva in IGM

mag. Jože Renar, direktor

telefon: 01 58 98 423

e-pošta: joze.renar@gzs.si

 

Agencija Andreja Jernejčič – Lin&Nil

telefona: 01 547 65 18, 041 812 669

e-pošta: info@jernejcic.si

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.