Ljubljana, 2. december 2020 – Člani UO GZS so na današnji e-seji obravnavali vladne ukrepe v okviru protikriznih zakonodajnih paketov ter problematiko minimalne plače. Sprejeli so tudi predlog Plana dela GZS za leto 2021, ki so ga posredovali v potrditev Skupščini GZS

Predsednik GZS Boštjan Gorjup je uvodoma izpostavil zavzemanje delodajalskih organizacij za čimprejšnje postopno odpiranje gospodarskih dejavnosti, ki so trenutno zaprte. Delovna mesta ne sodijo med glavne vire hitrega širjenja okužb s koronavirusom. Problem so po njegovih besedah predvsem aktivnosti v prostem času in zasebna druženja. Zato zagovarja skupno kampanjo o nujnosti upoštevanja priporočil stroke. Le tako bo mogoče zagotoviti delujoče gospodarstvo ob hkratnih vzdržnih javnih financah in izboljšanju epidemiološke slike.

Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je podala pregled glavnih aktivnosti GZS v zadnjem obdobju, pri čemer je izpostavila tiste, ki so povezane z interventno zakonodajo. Kot je povedala, je GZS prav danes, 2. 12., na vlado poslala svoje predloge za 7. protikoronski paket. Ti zajemajo 2-letno preložitev uveljavitve zakona o minimalni plači (zamrznitev minimalne plače pri aktualni višini), popravke pri poroštveni shemi za nova posojila (neizključevanje z moratorijem na kreditne obveznosti, poenostavitve pri vlogah za posojila do 1 mio EUR v smislu zagotavljanja manjšega nabora zahtevanih pogojev), povečanje deleža povračila fiksnih stroškov glede na 3 razrede, razvojni paket, podaljšanje vseh ukrepov iz PKP5 na obdobje podaljšanja veljavnosti Začasnega okvira EK za državno pomoč, oprostitev vračila državne pomoči, tako, da podjetja, ki so koristila iz interventne zakonodaje ukrep čakanje na delo, v primeru višjih prihodkov sredstva v višini državne pomoči namenijo za investicije, raziskave in razvoj ter druge.

GZS je ocenila ekonomske učinke PKP1 do PKP6. Tako je skupna vrednost ukrepov, povezanih z gospodarstvom, znašala po oceni Analitike GZS 2,1 mrd EUR, skupaj z drugimi ukrepi pa 2,7 mrd EUR. Ta ocena upošteva tudi nakazila, ki bodo izvedena v letu 2021 na osnovi mesecev upravičenj v 2020. Skoraj 90 % vseh sredstev, namenjenih gospodarstvu, je bilo namenjenih ukrepom, povezanim s trgom dela, 8 % turističnemu vavčerju, 4 % kritju fiksnih stroškov in preostanek drugim ukrepom. Ukrepi so zagotovo učinkovali na področju brezposelnosti, je poudarila Šmuceva, saj se je glede na februar 2020 brezposelnost v Sloveniji povečala le za 0,5 odstotne točke.

GZS se je aktivno vključila v pripravo načrta za okrevanje, ki ga pripravlja Vlada RS za sprejem in potrditev v Bruslju. Pri tem bo GZS zagovarjala transparentnost, debirokratizacijo, reforme trga dela in zdravja, digitalizacijo ter ukrepe za podporo trajnostnemu in zelenemu prehodu. V predstavitvi se je generalna direktorica GZS dotaknila predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, na katerega je GZS že oktobra posredovala pripombe na ministrstvo. Tako je predlagala ožjo definicijo namenov zagotavljanja sredstev, strokovno neodvisno korporativno upravljanje premoženja Sklada, pa tudi določitev večjega deleža sredstev za akumulacijo premoženja. Šmuceva je spregovorila tudi o investicijski platformi 5.0, v okviru katere je zajetih 273 investicijskih projektov.

Člani UO GZS so se seznanili tudi s problematiko in aktivnostmi na področju minimalne plače. Problematika bo 11. decembra obravnavana na Ekonomsko socialnem svetu. Skupno stališče delodajalskih organizacij je jasno – potrebna je zamrznitev uveljavitve zakona vsaj za leto dni.

Argumente za zamrznitev je analitično pojasnil glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. »Če primerjamo slovensko minimalno plačo z drugimi plačami v 21 državah EU, ki poznajo minimalno plačo, lahko ugotovimo, da je bila v letu 2020 bruto minimalna plača, prilagojena za kupno moč, v Sloveniji v povprečju za 170 EUR višja kot v drugih 20 EU državah, ki poznajo minimalno plačo na nacionalnem nivoju, in za 300 EUR višja kot v CEE-4,« je povedal. Izplačana plača pri posamezniku je bila že s 1. 1. 2019 pri posameznih zaposlenih višja tudi do 20 % (v primeru nizke osnovne plače in veliko dodatkov). Izpostavil je, da v Sloveniji skoraj nihče ne prejema minimalne plače, saj ta predstavlja zgolj izhodiščno vrednost, kateri se prištevajo še vsi dodatki. Mnogi so specifika zastarelega slovenskega plačnega sistema. Dosedanje izkušnje kažejo, da visok dvig minimalne plače vpliva na dvigovanje stopnje brezposelnosti tudi z dvoletnim zamikom, je še opozoril Ivanc. Največjim negativnim učinkom dviga minimalne plače bodo podvržene predelovalne dejavnosti, ki so izpostavljene večji mednarodni konkurenci, imajo neizkoriščene kapacitete in visoke stroške dela v dodani vrednosti, kot so lesna, tekstilna ter kovinska industrija. Te namreč ne morejo višjih plač enostavno prenesti v višje končne cene izdelkov.

Problematiko minimalne plače je obravnaval tudi Strateški svet za GZS za kolektivno dogovarjanje, je povedal izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in dodal, da so predstavniki dejavnosti na konkretnih primerih prikazali, kako resen problem predstavlja dvig minimalne plače. Tako je na primer tekstilna industrija že z letošnjim letom izgubila 13 % delovnih mest, lesna pa 6,7 %.

»Krmila ne spreminjamo in je naravnano v isto smer, ki je lastna GZS,«

je ob predstavitvi predloga plana GZS za leto 2021 dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Ključni cilji so razdeljeni v 5 sklopov, in sicer osredotočenost na nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0 in internacionalizacijo poslovanja, zagotavljanje učinkovitega poslovnega okolja, usmerjenost v inovativnost in digitalizacijo poslovanja, trg dela ter krepitev članstva in notranjih procesov GZS. UO GZS je predlog plana GZS za leto 2021 sprejel in ga predlagal v potrditev Skupščini GZS.

Fotogalerija