Mediji

Arhiv: O težavah z razpisi za mala, srednja in velika podjetja tudi v Združenju kovinske industrije

Številna slovenska podjetja so se zaradi posledic pandemije v preteklem letu soočala z omejitvami poslovanja ter pri tem utrpela tudi precejšnjo gospodarsko škodo. Med njimi je tudi vrsta podjetij iz panoge kovinske industrije, ki so v večini izvozno usmerjena ter življenjsko odvisna od ključnih trgov, na katerih poslujejo. Za okrevanje gospodarstva in za uspešen zagon podjetij bo potrebno več pozornosti posvetiti prav uresničevanju njihovih razvojnih in naložbenih načrtov. Spodbujanje razvoja malih, srednjih in velikih podjetij, ki si želijo ohraniti ali celo okrepiti svoj položaj na tržiščih, kjer je konkurenca še posebej izrazita, je tudi ena glavnih usmeritev GZS in Združenja kovinske industrije. V teh procesih imajo velik pomen prav javni razpisi, s pomočjo katerih bi lahko podjetja črpala evropska kohezijska sredstva in koristila namenska finančna sredstva iz regionalnih akcijskih načrtov za razvojne spodbude v letošnjem in prihodnjih letih. Pri nas jih za določeno obdobje oziroma finančno perspektivo razpisujejo ministrstva, javne agencije, banke ter skladi, vendar pa podjetja ugotavljajo, da so postopki pogosto zelo zbirokratizirani in dolgotrajni, nekateri projekti pa zasnovani tako, da zaradi togih razpisnih pogojev interesentov niti ne spodbujajo k prijavam za koriščenje razpoložljivih razvojnih sredstev.

Janja Petkovšek, direktorica Združenja kovinske industrije pri GZS pojasnjuje, da so načrti podjetij iz sektorja kovinske industrije usmerjeni predvsem v uvajanje novih tehnologij, digitalizacijo ter digitalno preobrazbo: ''Kovinarji smo še posebej pozorni na trende, ki nam jih bo prinesla digitalizacija poslovanja v okviru dobaviteljskih in prodajnih verig, to pa se bo odrazilo tudi v organizaciji procesov in v modelih upravljanja podjetij. Ob tem želimo spodbujati razvoj kompetenc in spreminjati miselnost v podjetjih pri izvajanju naložb. Prav z javnimi razpisi, ki omogočajo sofinanciranje projektov podjetij ali konzorcijev podjetij, želimo hitreje in uspešneje uresničevati načrte, zlasti tiste, ki so povezani z novimi ali izboljšanimi izdelki ter procesi in storitvami, ki bodo podjetjem zagotavljala visoko dodano vrednost in večji tržni potencial. V združenju ugotavljamo, da se podjetja zlasti ob uvajanju novih tehnologij soočajo s tveganji, povezanimi z doseganjem zadovoljivih rezultatov glede na finančne vložke, zato vodstva redkeje posegajo po ambicioznejših prebojnih idejah, kar bi lahko premostili prav s sofinanciranjem skozi javne razpise. V Sloveniji je stopnja negotovosti, kateri razpisi bodo objavljeni, kdaj bodo objavljeni ter kakšni bodo razpisni pogoji velika, kar je za gospodarske družbe pri načrtovanju investicij izjemno nespodbudno. Prav tako institucije po objavi razpisa običajno tudi zamujajo z objavo rezultatov, kasneje pa še z izplačili sredstev, a obstajajo tudi svetle izjeme. Področje javnih razpisov bi morali nujno urediti na način, da bi bilo bolj predvidljivo in bolj pregledno za načrtovanje aktivnosti v gospodarstvu.''

Vsak javni razpis vsebuje prioritete na podlagi sprejetih smernic in potrjenih akcijskih načrtov, izpostavlja fokusna področja ter tehnologije in določa, katera podjetja in pod kakšnimi pogoji se lahko za sredstva potegujejo. V njih so opredeljeni višina finančnih sredstev za sofinanciranje naložb, navodila za izpolnjevanje obrazcev, roki za oddajo vlog ter programsko območje, v katerem se bo projekt izvajal. Kandidati morajo imeti poravnane vse obveznosti iz naslova finančnih ali davčnih obveznosti do države, preverja se tudi njihov status glede pridobivanja državne pomoči. Natančno so določeni roki izvedbe projekta, kandidati pa morajo imeti v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije. Javni razpisi vključujejo še merila za ocenjevanje vlog glede ustreznosti in odličnosti projekta, njegovih vplivov in učinkov, usposobljenosti prijavitelja ter načrtovanja in lokacije projekta. Opredeljujejo tudi postopek izbora s točkovanjem, specifikacijo in časovnico za upoštevanje vseh upravičenih stroškov, povezanih s projektom, ter stopnjo intenzivnosti pomoči za mala, srednja ali velika podjetja. Dokazovanje upravičenega sofinanciranja se preverja s poročili ter izdelano dokumentacijo.

V Združenju kovinske industrije ugotavljajo, da se podjetja na teh razpisih soočajo z vrsto ovir, ki nespodbudno vplivajo na njihove odločitve za črpanje razpoložljivih finančnih sredstev. Potegovanje za povratna ali nepovratna sredstva na javnih razpisih je zamudno in dolgotrajno, hkrati pa zahteva tudi usposobljene strokovnjake s specifičnim znanjem, vendar si kadrov s tovrstnimi izkušnjami zaradi vpetosti v delovne procese ne morejo privoščiti niti srednje velika, kaj šele mala podjetja. Vloge na javni razpis spremljajo podrobni obrazci, ki jih je za uspešno sodelovanje na razpisu potrebno pravilno izpolniti, z njimi povezana pisna navodila in pomoč razpisovalcev pa so po izkušnjah podjetij pomanjkljiva in izrazito uradniška. Z vidika višine povračil ali pričakovanih prihodkov nekateri projekti niti niso preveč privlačni, poročanje, ki ga opravljajo pooblaščeni nadzorniki in ga krijejo podjetja sama, pa je organizacijsko in časovno zahtevno. Nerazumno je, da podjetje v času trajanja projekta ne sme spreminjati tehnologije, čeprav se v času izvedbe projekta na trgu pojavi sodobnejša, bolj zelena in bolj ekonomična rešitev, ki pa je razpis in pogodba s posebno klavzulo ne predvidevata. Po kriteriju energetske učinkovitosti razpisi podjetjem praktično onemogočajo širitev obsega poslovanja, saj morajo ohranjati enak obseg celotne proizvodnje, da bi zadostila pričakovanemu znižanju porabe energije, ki je izražen v odstotkih za celotno proizvodnjo in ne na enoto proizvoda. Prav tako morajo za izboljšanje konkurenčnosti in pospešitev vstopa na tuje trge podjetja izvajati testiranja in certificiranja izdelkov. Ti postopki, ki jih opravljajo ugledne institucije, so zelo zahtevni in dragi, a jih morajo podjetja skladno z veljavnimi standardi in pričakovanji trga nujno izvajati. Rešitev zanje bi bila podpora s pokritjem dela tovrstnih stroškov v enem izmed razpisov, in to predvsem z nepovratnimi sredstvi. Podjetja, ki so zaradi zmanjšanega obsega prometa in števila zaposlenih izgubila status velikega podjetja, zaradi obstoječe ureditve še dve leti ne izpolnjujejo formalnih pogojev za kandidiranje na javnih razpisih za srednja in mala podjetja, kar zanje pomeni izgubo pomembnega potenciala za financiranje njihovega razvoja in izvedbe investicij. Spet druga navajajo, da kljub uspešni prijavi na razpisu niso sodelovala, saj so bili v razpisni dokumentaciji roki za izvedbo investicije krajši od rokov dobave potrebne opreme. V nasprotju sta si tudi predpis, ki z novo strojno opremo podjetju omogoča avtomatizacijo in dvig produktivnosti v proizvodnji, kar hkrati zmanjšuje potrebo po kadrih, razpisni pogoji pa še dve leti po zaključenem projektu predvidevajo enako število zaposlenih, kot jih je imelo podjetje pred začetkom izvajanja projekta. V razpisih, ki za izvedbo projekta spodbujajo povezovanje, bi lahko sodelujoče izobraževalne in raziskovalne ustanove obravnavali enako kot podjetja, kar pa dosedanji razpisni pogoji ne predvidevajo.

''Razpisi bi morali biti pripravljeni tako, da bi se nanje lahko odzvala tudi manj izkušena podjetja, ki bi se rada uveljavila na domačem ali globalnem trgu, kar pa pomeni, da morajo biti pogoji, navodila, način kontrole ter zaključek projekta natančno opisani in potencialnim prijaviteljem znani že vnaprej, vključno z oceno stroškov, ki bodo bremenili njihovo podjetje,'' poudarja direktorica. ''Tudi pravila poročanja, ki si jih nadzorniki projekta in finančni nadzorniki tolmačijo vsak po svoje in imajo za podlage celo izdelane različne priročnike, bi veljalo poenotiti. Ocenjevanje bi moralo potekati transparentno na način, da bi si vsako podjetje lahko tudi samo izračunalo število točk, ki jih dosega s svojo prijavo. Namen razpisov najbrž ni financirati podjetja, ki živijo od subvencij, pač pa omogočiti nadaljnji razvoj uspešnim malim, srednjim in velikim podjetjem, ki želijo povečati svoj tržni delež in jim kljub idejam in elanu za uveljavitev na trgu primanjkuje referenc in finančnih sredstev za naložbe,'' opozarja Petkovškova in še dodaja, da bi veljalo pri razpisih upoštevati tudi izredne dogodke, kot sta epidemija ter z njo povezane okoliščine, kar podjetjem lahko onemogoči izpolnitev pogojev razpisa, poleg tega pa nekatere vsebine izobraževanj zaposlenih bolj prilagoditi potrebam podjetja. Tematiki javnih razpisov bodo v bodoče v združenju posvetili več pozornosti, poskrbeli pa bodo tudi za izvedbo delavnic in posvetov za podjetja, ki so vanj vključena. 

Foto Anže Petkovšek  (arhiv Poclain Hydraulics)

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.