Mediji

Arhiv: Pet izgubljenih mest na lestvici konkurenčnosti kot resno opozorilo

Pet pridobljenih mest pri gospodarski uspešnosti je posledica dviga salda tekočega računa plačilne bilance (padec uvoza je bil v 2020 večji od izvoza) ter relativno visokega deleža ohranjenih delovnih mest. Slabost na tem področju predstavlja še vedno nizka deleža tujih neposrednih investicij v Sloveniji ter investicij v osnovna sredstva. Zadnji vpliva tudi na nižjo rast produktivnosti. Tudi delež tujih neposrednih naložb slovenskih podjetij ostaja nižji kot v primerljivih državah. Opozarjamo, da je to eden od razlogov za počasnejši prodor slovenskih podjetij na tuje trge.

Na področju vladne učinkovitosti smo izgubili pet mest. K temu je prispevala velika rast javno-finančnega primanjkljaja ter slabšanje poslovne zakonodaje. Poslabšali smo se zaradi manj privlačnih spodbud za tuje investitorje, protekcionizma države, ki otežuje poslovanje podjetij, in oteženega zaposlovanja tujcev. Tudi področje varstva konkurence je bilo po anketi poslovnežev označeno kot manj učinkovito. Med slabostmi na tem področju je zakonski okvir, ki ureja brezposelnost in ne spodbuja brezposelnih k iskanju zaposlitve (61. mesto), ter negativen vpliv davkov na spodbude za delo (59. mesto). Med prednostmi izpostavljamo enakost v porazdelitvi dohodka (Ginijev koeficient je najvišji med vsemi državami) in ugodno varnostno situacijo.  

V sklopu poslovne učinkovitosti je Slovenija najbolj izgubila na področjih uporabe velike množice podatkov (»big data«), podjetništva v poslovanju (padec za 15 mest) ter računovodskih in revizijskih praks (za 14 mest). Tudi pri digitalni transformaciji v podjetjih smo izgubili 7 mest.  Med slabostmi ostajajo nizka učinkovitost nadzornih svetov (63. mesto), odsotnost zadostnega števila vajencev (60. mesto) ter premajhno število tujih usposobljenih strokovnjakov (57. mesto). Na GZS menimo, da je tako vajencev kot tujih usposobljenih strokovnjakov v podjetjih premalo. Povečanje tega deleža bi prispeval k boljši konkurenčnosti in uspešnosti podjetij.

V sklopu infrastrukture je Slovenija izgubila 4 mesta. Zakonodaja premalo podpira tehnološki razvoj (padec za 11 mest), enako velja za njegovo financiranje (-9 mest), tudi pri kibernetski varnosti smo izgubili 9 mest. Med slabostmi velja izpostaviti nizko uvrstitev pri javno-zasebnem partnerstvu, razpoložljivosti inženirjev (jih primanjkuje) in počasen razvoj ter aplikacijo novih tehnologij. Najvišje smo uvrščeni pri izpolnjevanju okoljskih sporazumov.

Na prvih treh mestih dejavnikov privlačnosti Slovenije že vrsto let sledijo usposobljena delovna sila; visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura. Dinamičnost gospodarstva, pa tudi dostop do finančnih virov, sta se izboljšala, poslabšala pa se je stroškovna konkurenčnost. Najmanj privlačna faktorja sta neučinkovit pravni red in nekonkurenčna davčna ureditev.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.