Mediji

Arhiv: Zavarovanje terjatev – način zmanjšanja tveganja neplačil v času negotovosti

»Znašli smo se v novi poslovni situaciji. Epidemija covid-19 je marsikaj spremenila, nekatere procese pospešila. Poslovno okolje je postalo še bolj nepredvidljivo,« je uvodoma dejal generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Med številnimi ukrepi za blažitev učinkov epidemije na gospodarstvo je bil na področju zavarovanja terjatev sprejet ukrep – produkt TOP UP, ki omogoča (po)zavarovanje terjatev do EU in OECD kupcev. Opozoril je tudi na velika nihanja povpraševanja na trgu, kar je povzročilo negotovost pravočasne dobave materialov in surovin iz globalnih virov, to pa je vplivalo nenazadnje na motnje v oskrbi proizvodnih podjetij ter pravočasnost dobave izdelkov. To so izzivi, s katerimi se podjetja danes srečujejo.

Iztok Pustatičnik, direktor Financ, računovodstva in kotrolinga GZS, ki je sicer moderiral današnji dogodek, je dodal, da po letu in pol epidemije prehajamo v stanje pričakovanega postopnega ukinjanja ukrepov za blažitev posledic epidemije covid-19. Postavljajo se vprašanja, kako bo to vplivalo na likvidnost na trgu in v gospodarstvu, ter na sposobnost samostojnega delovanja.

Prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je podal aktualno sliko makroekonomskega položaja do konca leta 2021 ter pričakovanja za leto 2022. Meni, da se bo prava vrednost sprejetih ukrepov za blažitev posledic epidemije covid-19 pokazala šele v obdobju po epidemiji, s stabilnimi javnimi financami Slovenije in z zniževanjem produktivnostne vrzeli slovenskega gospodarstva v primerjavi s konkurenco (razvojni preboj). S krčenjem paketov ukrepov za blaženje posledic epidemije COVID lahko pričakujemo povečana tveganja »zombi« podjetij ter naraščanje insolventnih postopkov, hkrati pa tudi soočanje s slabimi krediti ter pritiski na bančni sektor.

Na okrogli mizi je Iztok Pustatičnik razpravljal o izzivih obvladovanj tveganj terjatev v času negotovosti ter povečanih tveganj neplačil terjatev s Klaro Stanič, Delcreda GmbH, Sergeje Simonitijem, COFACE PKZ, Štefanom Kuharjem, Hisense Europe, ter Bojanom Ivancem, GZS. Strinjali so se, da morajo podjetja pripraviti tako alternativne scenarije (po)zavarovanja izvoznih terjatev do kupcev v EU in OECD državah kot zavarovanja domačih terjatev. Še posebej je to pomembno za likvidnostno najbolj prizadete panoge, ki so komaj prešle v fazo ponovnega odpiranja. Pri tem pa je smiselno vključiti zavarovalnice in banke, ki ponujajo oblike zavarovanja. Hkrati so poudarili nujnost presoje finančnih izkazov tujih in domačih kupcev za poslovno leto 2020 ter preučitve možnosti kritja tveganj – tudi višjega s strani komercialnih zavarovalnic. Pomembno je, da pri zavarovalnih poslih, povezanih s terjatvami, izkoristimo priložnosti digitalne transformacije.

Prof. dr. Aleš Berk Skok, zavarovalni posrednik, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, ALPHA CREDO, je predstavil tveganja neplačil terjatev, pri čemer je opozoril na prednosti, ki se kažejo pri zavarovanju terjatev, med drugim v prevalitvi tveganja in dodatnem potencialu prodaje za podjetja, likvidnostnem ščitenju, kritju stroškov izterjave, ažurnosti informacij s trga itd.

Po okrogli mizi so svoje produkte predstavili Delcreda, Coface PKZ, Združenje bank Slovenije, Triglav, SID Banka, ARAG Slovenija in Atradius.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.