Najnovejše novice so dostopne na strani Media GZS >>
Ljubljana, 28. junij 2021 – Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjamo, da je za rešitev problematike ravnanja z blatom nujna priprava in sprejem strategije, ki uradno in zavezujoče potrjuje izvedbo konkretnih rešitev. Za oblikovanje tovrstne strategije mora biti pristojno Ministrstvo za okolje in prostor RS. Problematiko ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav (KČN) je mogoče dolgoročno celostno rešiti zgolj z monosežigom z zagotovljenim skladiščenjem pepela za kasnejšo uporabo pri recikliranju fosforja, ki je kritična surovina v EU. Neformalna posvetovalna skupina, ki jo je vodila GZS – Zbornica komunalnega gospodarstva (GZS - ZKG), meni, da je optimalna rešitev izgradnja treh do štirih primerno regionalno razporejenih monosežigalnic, ki bi bile opremljene z naprednimi tehnologijami čiščenja dimnih plinov. Pričakovana cena sežiga 1 tone blata na takih objektih je po ocenah (izkušnje iz Nemčije) največ 120 €/tono blata. Investicija bi se tako povrnila v nekaj letih. Gospodarska zbornica Slovenije, tudi v luči zadnjih dogodkov v zvezi z nelegalnim odlaganjem blata iz komunalnih čistilnih naprav (KČN), Ministrstvo za okolje in prostor RS poziva k aktivnemu pristopu k pripravi državne strategije na področju ravnanja z blatom. To bo podprlo hiter in koordiniran pristop občin v Sloveniji k celostnemu in dolgoročnemu reševanju odstranjevanja blata iz KČN. Ob uvedbi monosežiga izpostavljamo, da bi bilo smiselno sušenje blata opustiti, ker je obratovanje sušilnic energetsko potratno ter okolju neprijazno. Predhodno sušenje blata prav tako ni ekonomsko upravičeno. Strategija mora opredeliti tako prostorske pogoje za optimalno povezovanje občin za izvedbo skupne, celostne in dolgoročne rešitve kot organizacijske pogoje za optimalno ravnanje z blatom v okvirih obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Predvideti mora tudi pogoje za ustrezno skladiščenje blata in nastavke za kasnejše recikliranje fosforja iz pepela. Predlagati mora rešitve za komuniciranje z javnostjo za preprečevanje NIMBY (Not in my back yard) efekta in ostale vsebine za uspešno črpanje sredstev iz EU skladov. Strategija mora opredeliti optimalen časovni okvir za rešitve problema v skladu z obstoječo slovensko zakonodajo, ki tovrstne projekte omogoča. GZS stalno opozarja, da potrebujemo ustrezno, lastno infrastrukturo za ravnanje z odpadki v Sloveniji. Na problematiko možnih zastojev pri prevzemanju blata iz KČN je GZS-ZKG zaradi madžarske zaustavitve uvoza tega blata in informacij s strani prevzemnikov o poteku notifikacij sicer opozarjala že konec leta 2019. Problematika se je z začetkom epidemije covid-19 marca 2020 zgolj še zaostrila. Poudarjamo, da je GZS – ZKG kot reprezentativna zbornica izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode pripravljena aktivno strokovno sodelovati pri reševanju akutnih težav na področju komunalnega gospodarstva v skladu s svojimi pristojnostmi.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.