Mediji

Arhiv: Ljudje, vrednote, kultura, inovacije in povezovanje vseh deležnikov ključni za napredek

Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma izpostavil, da je Slovenija v 30 letih od razglasitve samostojnosti države bolj razvita, optimizirana, inovativna, digitalizirana in učinkovita. »Ob pogledu na Evropsko inovacijsko lestvico se pogosto sprašujemo, zakaj naša država sodi med zmerne inovatorke,« je dejal in dodal, da je zaključek vedno enak – vse je odvisno od ljudi. »Inovativnost je tesno povezana z ljudmi. Stroji niso kreativni, proizvodne linije niso inovativne. Z našo kreativnostjo in inovativnostjo jih naredimo učinkovite in sposobne,« je bil jasen Šimonka.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v video nagovoru povedal, da bi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU želeli stimulirati razpravo, kako oblikovati svetlo prihodnost za naslednje generacije. »Mislimo, da je treba zgraditi krožno, kreativno in pametno gospodarstvo ter družbo,« je dejal minister. Na ministrstvu posebno pozornost posvečajo zagotavljanju finančnih spodbud za rast, razvoj, inovacije ter predvsem za podporo MSP. Izpostavil je nujnost podpore industrijskim proizvodom, ki lahko krepijo produktivnost, ob tem da zagotavljajo zeleno in digitalno tranzicijo. Skupaj s predstavniki GZS in drugimi deležniki je bila oblikovana nova industrijska strategija za spopadanje s temi izzivi.

Isidro Laso Ballesteros, ekspert v kabinetu komisarke za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, Evropska komisija, je izpostavil vlogo startupov kot gonilne sile razvoja in inovativnosti. Ključ do učinkovitega evropskega inovacijskega ekosistema vidi v povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi inovacijskimi ekosistemi. Evropa v inovativnosti zaostaja za določenimi državami na drugih celinah, hkrati pa je med vodilnimi na področju znanosti, kjer so posebej odlični startupi s področja biotehnologij in drugih panog. Zagovarja pomembnost povezovanja startupov in velikih korporacij z namenom, da se prebojne ideje startupov v večji meri industrializirajo. Pri izgradnji uspešnega evropskega inovacijskega ekosistema je poudaril vlogo ženskih inovatork, predvsem pa je spodbujanje šibkejših držav v smislu inovativnosti, saj “ne želijo nikogar pustiti zadaj”.

Na vprašanje, kje je Slovenija na področju inovacijskega ekosistema in kam gremo, je skušal odgovoriti generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na MGRT Jernej Salecl. Izpostavil je vlogo globalizacije in poudaril, da je treba industrijske temelje v Evropi okrepiti, saj ti lahko v prihodnje predstavljajo konkurenčno prednost. Zlasti, če bo Evropi uspelo to povezati z uspešnimi startupi. Slovenija se na Evropski inovacijski lestvici uvršča med zmerne inovatorke, a verjame, da so današnje aktivnosti in rezultati boljši. Je pa Salecl opozoril, da je rast v primerjavi z drugimi državami prepočasna. Poudaril je vlaganja v ljudi in njihova znanja in veščine. Slovenski inovacijski ekosistem po Salecljevem mnenju potrebuje večjo stabilnost in predvidljivost, nujno pa je tudi večje sodelovanje med vsemi deležniki v korist vseh.

Aleš Ugovšek, vodja področja za  tehnološki razvoj in inovativnost na GZS, sicer moderator celotnega dogodka, se je v nadaljevanju pogovarjal z evropskima samorogoma, podjetjema Cabify in UiPath. Mariano Silveyra, Cabify, in Margareta Chesaru, UiPath sta potrdila, kako pomembni so zaposleni, ki pa jih je treba opolnomočiti z vsemi potrebnimi znanji za prihodnost. Izpostavila sta pomen “smart work” (pametnega dela). Chesaru je kot vrednote podjetja, ki so skupaj s kulturo podjetja pomembne za učinkovitost, navedla skromnost, drznost, hitrost in poglobljenost. Silveyra je dodal še agilnost in inovativnost. Podjetnikom sta svetovala, da poiščejo čim večji potencialni trg. Seveda je nujen pravi proizvod in pravi časovni trenutek vstopa na trg.

Evropska sredstva za raziskave, razvoj in inovacije v naslednjih letih je predstavila Jekaterina Novikova z Evropske komisije. Znanje in spretnosti je označila kot ključne vire in dodala, da lahko to izkoristi Evropa, da postane vodilna v inovacijah in podjetništvu. Podrobneje je predstavila proračun Obzorja Evropa, ki nadomešča Obzorje 2020 in vključuje tako nove instrumente kot nadgradnjo obstoječih, ki spodbujajo evropski inovacijski ekosistem in inovacije v zasebnem in javnem sektorju. Obzorje Evropa v obdobju 2021-27 predvideva sredstva v višini 95,5 mrd evrov, znotraj tega pa bo steber Inovativna Evropa s sredstvi v višini 13,6 mrd evrov. Poudarila je, da je Obzorje Evropa nadgrajen na podlagi tega, kar so se naučili iz napak v programu Obzorje 2020. V okviru evropskega inovacijskega ekosistema vidi kot nove izzive nujnost povečati produktivnost, število delovnih mest, rast in blagostanje. Kot strateške cilje Evropske komisije je naštela podnebje, krožno gospodarstvo, energetiko, zdravje, umetno inteligenco ter industrijsko politik. Posebej je izpostavila pomen novih igralcev na trgu - zagonskih podjetij, vlagateljev in civilne družbe in dodala, da se je potrebno osredotočiti na radikalne in disruptivne inovacije. V sklopu predstavitve je prikazala več različnih instrumentov in programov financiranja inovacij.

Sibil Klančar, vodja Službe za razvojna sredstva na MGRT, je spregovorila o priložnostih za financiranje raziskav, razvoja in inovacij v Sloveniji. Poudarila je, da je MGRT od leta 2016 dalje za raziskave, razvoj in inovacije namenil 440 mio EUR oz. v povprečju 80 mio EUR/letno. V okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost je do leta 2026 predvidena alokacija skupaj 427 mio EUR subvencij za gospodarstvo, pri čemer bodo zasledovali cilj večje konkurenčnosti, dodane vrednosti, tehnološkega razvoja ter zelenega in digitalnega prehoda. Krepili bodo inovacijski ekosistem, gradili most med RO in industrijo, gospodarstvom. Dotaknila se je tudi nove finančne perspektive 2021-27 in dejala, da si bo MGRT med drugim prizadeval za čim večji delež osredotočenja na pametne in inovativne vsebine (CP1), usmeritev sredstev Sklada za pravični prehod v obeh premogovnih regijah v nova, zelena delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter kontinuiteto pri RRI in inovacijah.

Na okrogli mizi so predstavniki slovenskih inovativnih podjetij razpravljali o tem, kje so, kam gredo in kako inovirajo. Svoje izkušnje so pri tem predstavili Saša Rihtaršič (Danfoss), Matjaž Čemažar (Domel), Matej Štefančič (Efos) ter Tomaž Šuklje (QLECTOR).

Kot najpomembnejše za rast in razvoj je Matjaž Čemažar izpostavil trdo delo, inovativnost, proaktivnost, znanje ter usmerjenost v oblikovanje novih rešitev ter storitev za kupce. Potrdil je, da so jasno zapisane vrednote podjetja izjemno pomembne in je tudi v njih treba investirati.

Saša Rihtaršič je izpostavila pomen agilnosti. Najpomembnejši dejavniki uspeha so megatrendi (zmanjšanje CO2 izpustov, urbanizacija, digitalizacija), visoka uporabniška vrednost, ter zaposleni in kultura. Pomembni so pogum, opolnomočenje zaposlenih za odločanje in prevzemanje odgovornosti, pa tudi biti pravočasen na trgu.

Inovativna rešitev Trapview podjetja Efos za digitalno spremljanje škodljivcev je po besedah Mateja Štefančiča uspela tudi zaradi pridobitve domačih in evropskih sredstev. Dovolilo jim je narediti “velike stvari in hkrati ostati neodvisen”. Pri tem je poudaril, da se mora podjetnik na določeni točki odločiti ali bo podjetje še vedno samo v njegovi lasti ali pa bo raslo.

Tomaž Šuklje je na primeru povezave QLECTOR s Kolektorjem ponazoril pomen sodelovanja startupov z velikimi korporacijami kot enega od stebrov panevropskega inovacijskega ekosistema. Tovarne so po njegovem prepričanju že danes pametne zaradi svojih zaposlenih.

Preusmeritev od zgolj ponujanja proizvoda na ponujanje rešitve je tista, ki omogoča krepitev konkurenčnega položaja, so se strinjali govorci. Hkrati pa so dodali, da morajo startupi imeti jasno vizijo o svoji rast, lahko pa se veliko naučijo od korporacij, s katerimi sodelujejo, te pa od njih. Medsebojno je potrebno zgraditi zaupanje. Pomembna je zavzetost, na koncu pa je vse odvisno od ljudi.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.