Predsednik republike Slovenije Borut Pahor je 6. julija 2021 na slovesnosti ob 170-letnici delovanja GZS in podelitvi 53. Nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Gospodarski zbornici Slovenije vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge za 170 let povezovanja in spodbujanja slovenskega gospodarstva doma in v svetu.

Kot je v zahvalnem nagovoru poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka, »daje to odlikovanje letošnji slovesnosti ob podelitvi Nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki sovpada z okroglo obletnico obstoja Gospodarske zbornice Slovenije, poseben pečat in težo, globlji pomen. Je nekaj neprecenljivega, kar nas navdaja z izrednim ponosom, pa tudi z veseljem. … S ponosom nad dosežki zbornice v 170 letih njenega delovanja, veseljem in zadovoljstvom, da smo bili prepoznani kot pomemben člen slovenskega gospodarskega in družbenega ustroja ter védenjem, da so naše usmeritve prave, aktivnosti koristne za dobrobit slovenskega gospodarstva, stališča slišana, pa četudi niso vselej nagrajena z uspehom. Od njenih začetkov v letu 1851 je zbornica ostala zvesta svojemu osnovnemu poslanstvu – zastopanju interesov svojih članov in krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Skozi vse obdobje je gradila na tradiciji, na znanju, na izkušnjah in strokovnosti, a hkrati tudi na novih spoznanjih in dognanjih.«

 

Utemeljitev državnega odlikovanja zlati red za zasluge

Za 170 let povezovanja in spodbujanja slovenskega gospodarstva doma in v svetu prejme Gospodarska zbornica Slovenije zlati red za zasluge.

Gospodarska zbornica Slovenije je najstarejše združenje gospodarstva v Sloveniji. Nastala je v viharnem času sredine 19. stoletja, ko je bilo območje današnje Slovenije del razgibanega političnega, gospodarskega in kulturnega dogajanja, saj se je imperij moral odzvati na zahteve pomladi narodov. Leta 1851 je v Ljubljani po odloku cesarja Franca Jožefa začela delovati prva čezsektorska gospodarska zbornica na Slovenskem, Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. Njeno članstvo je bilo večinoma nemško, to so bili premožni veletrgovci, industrialci, mali trgovci in obrtniki, prvi predsednik pa je bil ljubljanski trgovec Lambert Luckmann. Vzporedno z idejami o zedinjeni Sloveniji in s taborskim gibanjem pa se je v osemdesetih letih 19. stoletja to spremenilo: slovenski predstavniki so v zbornici dobili večino, uvedeno je bilo dvojezično poslovanje, za predsednika je bil izvoljen Slovenec Josip Pokljukar.

Člani so zbornico potrebovali za vzpostavitev možnosti za njihovo urejeno sodelovanje, povezovanje in nastopanje na tujem. Zbornica je vzpostavila register podjetij in že leta 1855 organizirala nastop na svetovni razstavi v Parizu. Zavedala se je, da morajo biti podjetniki drzni in dobro poučeni, lastniki podjetij pa odgovorni in preudarni, predvsem pa je želela biti svojim članom v pomoč, da bi bila njihova podjetja uspešna in postala temelj narodnega gospodarstva.

V 170 letih delovanja je Gospodarska zbornica Slovenije zamenjala šest različnih držav in vsaj toliko valut, preživela je tri vojne, štirikrat je spremenila svoje ime in iz predindustrijske dobe prišla v digitalno. Danes je sodobno in živahno združenje, ki še vedno zavzeto spodbuja gospodarski razvoj Slovenije s pospeševanjem trgovine, obrti, podjetništva in industrije. Razume, da se svet spreminja, a potrebe gospodarstva in ljudi po povezovanju in sodelovanju ostajajo enake. Zato pripravlja izobraževanja, podeljuje odmevna priznanja, nagrajuje vidne dosežke, oblikuje lastne sklade za pomoč podjetjem in posameznikom. Iz njenih delovanj in sodelovanj so nastale številne institucije, nekatere obstajajo še danes, druge so legendarne: pred sto leti ljubljanski velesejem, pred šestdesetimi Gospodarski vestnik, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja slovenski knjižni sejem, Informacijski center za razvoj drobnega gospodarstva in več izobraževalnih centrov, v devetdesetih pa še Center za tehnološko usposabljanje in Slovensko raziskovalno gospodarsko združenje v Bruslju ter prva predstavništva Gospodarske zbornice Slovenije v tujini. Pred dobrimi tridesetimi leti je Gospodarska zbornica Slovenije naročila kampanjo »Slovenija, moja dežela«, da bi spodbudila turizem, hkrati pa je bila to akcija, ki je Slovenkam in Slovencem vlila optimizem in željo po novi, drugačni prihodnosti.

Od začetka do danes sta zastopanje interesov članov in krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva njeni najpomembnejši poslanstvi. Po zakonu o gospodarskih zbornicah je Gospodarska zbornica Slovenije od leta 2006 zbornica s prostovoljnim članstvom in tudi poslej ostaja največje združenje gospodarstvenikov pri nas. Njeni člani prispevajo polovico dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu in ustvarijo dve tretjini prihodkov Slovenije na tujih trgih. Status reprezentativne zbornice ima od leta 2008.

Gospodarska zbornica Slovenije je članica Ekonomsko-socialnega sveta in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Od leta 2001 je članica Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu, od leta 1992 pa združenja evropskih zbornic Eurochambres.

Visoka obletnica Gospodarske zbornice Slovenije je simbol vztrajanja in odpornosti. Je dokaz trdoživosti in podjetnosti slovenskega človeka, moči, ki jo ima povezovanje, in je zgodovinski prispevek slovenskega gospodarstva k utemeljevanju narodne zavesti in identitete ter vzpostavitvi slovenske državnosti.