Mediji

Strošek jesenskega vala v Sloveniji 400 EUR na posameznika. Nujna čim višja precepljenost prebivalstva.

Izguba prihodkov v višini 1,7 mrd EUR, 400 mio EUR dodane vrednosti ter  2.500 delovnih mest je ocena učinka morebitnega novega zapiranja gospodarstva, ki jo je naredila Analitika GZS. Za državo bi strošek podpore prizadetemu delu gospodarstva (pretežno storitvene dejavnosti) in javnemu sektorju pomenil okoli 800 mio EUR oz. 400 EUR na prebivalca. Od izbruha pandemije v marcu 2020 do maja 2021 je država za podporne ukrepe namenila že 10 % BDP. Za preprečitev ali vsaj zmanjšanje morebitnega četrtega vala epidemije je nujno zagotoviti čim višjo precepljenost prebivalstva.

Stopnja precepljenosti prebivalstva se v zadnjem obdobju v Sloveniji in Evropi povečuje manj od pričakovanj, kar dviguje tveganje vnovične uvedbe zajezitvenih ukrepov v jesenskih in zimskih mesecih. Novi sevi virusa (delta ipd.) se hitro širijo tudi v državah, kjer so v predhodnih valih epidemije bili med najuspešnejšimi pri obvladovanju epidemije. Časnik Economist je začel izračunavati indeks normalnosti, ki obsega spremljanje aktivnost v cestnem in letalskem prometu ter trgovini v 50 državah, kjer živi tri četrtine svetovne populacije. Vrednost indeksa je še vedno eno tretjino pod predkrizno ravnjo.

Zaradi dokaj visoke realne verjetnosti, da nas jeseni oz. pozimi doleti vnovično omejevanje dejavnosti (temu pripisujemo 50-odstotno verjetnost) v Sloveniji oz. v Evropi, smo poskušali v Analitiki GZS opredeliti ekonomsko ceno vnovičnega zapiranja. Ob tem opozarjamo, da ukrepi države v obliki protikriznih zakonodajnih paketov ekonomsko ceno zapiranja v gospodarstvu znižujejo, vendar za ceno rastočega javnega primanjkljaja in javnega dolga, ki ga bo potrebno v prihodnosti vrniti. Pri izračunih smo tako upoštevali preteklo povezavo med zajezitvenimi ukrepi in gospodarskimi sektorji, pripravljenost države, da krije del ekonomske škode ter tudi prilagoditev gospodarskih subjektov in gospodinjstev na spreminjajoče se ukrepe.

Morebitni sprejem novega vala zajezitvenih ukrepov jeseni bi po naši oceni zmanjšal prihodke za 1,7 mrd EUR in dodano vrednost za 400 mio EUR. Izgubili bi 2.500 delovnih mest, prav tako pa bi država morala za stabilizacijo gospodarstva in ukrepe v javnem sektorju nameniti okoli 800 mio EUR javno-finančnih sredstev oz. 400 EUR na posameznika v zadnjem četrtletju 2021. Glavnina ekonomske škode bi nastala v sektorjih gostinstva in nastanitev, športa, kulturnih in razvedrilnih dejavnostih, organizaciji večjih poslovnih dogodkov (kongresi, sejmi), v osebnih storitvah, izobraževanju, javnem transportu potnikov (letalske, železniškem, avtobusnem) ter trgovini s trajnimi proizvodi.

Verjetnost uvedbe zajezitvenih ukrepov in njihov obseg bi bil seveda ustrezno manjši, v kolikor bi dosegli višjo precepljenost splošne populacije.

Od vseh nas je odvisno, s kakšnim morebitnim valom epidemije se bomo v Sloveniji soočili v jesenskem in zimskem času. 
Zato na Gospodarski zbornici Slovenije pozivamo vse prebivalce Slovenije, da še naprej dosledno spoštujejo preventivne ukrepe, ki so v veljavi, ter se v čim večji meri udeležijo cepljenja proti COVID-19. Le na ta način lahko zaščitijo sebe, svoje najbližje, sodelavce in sodržavljane. S tem pa prispevajo tudi k temu, da se v jesenskem času gospodarske razmere zaradi porasta okužb s COVID-19 ne bodo ponovno zaostrile.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.