Mediji

Arhiv: Strateške odločitve v energetiki moramo sprejeti danes, ne jutri!

Na današnji seji predstavnikov GZS in njenega Strateškega sveta za energetski prehod (SSEP), ki sta se je udeležila tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Andrej Čuš ter državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo RS Blaž Košorok, so udeleženci govorili o stanju in prihodnosti slovenske energetike. Ključno sporočilo današnjega zasedanja je: »Energetika je strateška panoga, nujne so strateške odločitve. In sprejeti jih moramo danes, ne jutri!«

V teh dneh se izteka javna razprava o Zakonu o energetski politiki, ki ga pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije. Predlagani zakon ne predvideva priprave Energetskega koncepta Slovenije, kar bi lahko pomenilo, da bo Slovenija ostala brez dokumenta, ki bi opredelil razvojne korake in potrebne aktivnosti slovenskega energetskega prehoda, ki je temelj boja proti podnebnim spremembam.

Mnenja udeležencev 6. seje SSEP o nujnosti Energetskega koncepta Slovenije so se sicer razhajala, vsi pa so si bili edini, da je energetski prehod izjemno zahtevna in kompleksna naloga, ki zahteva celovit in konkreten operativni načrt, temelječ na strateških odločitvah.

Energetika je tesno povezana z vsemi gospodarskimi panogami pa tudi z javnim sektorjem in blaginjo države ter njenih prebivalk in prebivalcev. Energetski prehod bo zahteval znatna sredstva, ki bodo obremenila (tudi) končne odjemalce energije. Napovedi stroke so, da bo strošek oskrbe z električno energijo v prihodnosti višji za vse.

Kot je povedal predsednik GZS Tibor Šimonka, je »oskrba z električno energijo v Sloveniji danes še zelo uravnotežena: tretjino potrebne električne energije pridobimo iz premoga, tretjino iz vodnih virov in tretjino iz jedrske energije. Premalo se zavedamo, da je to pomemben dejavnik konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva, katerega močan steber je industrija, ki ustvari skoraj 25 % celotnega BDP. In k temu deležu večino (skoraj 75 %) prispeva energetsko intenzivna industrija! Ta industrija je velik zaposlovalec in generira velik del izvoza, hkrati pa je strateškega pomena za samozadostnost Evrope, ključni začetni tvorec verig vrednosti ter razvoja krožnega in ogljično nevtralnega gospodarstva. Če Slovenija zdrsne v večjo energetsko odvisnost, jo bo to prav zaradi visokega deleža energetsko intenzivne industrije, ki ne bo mogla ostati konkurenčna, nadpovprečno prizadelo. Slovenija bi morala na ravni Evropske unije odločneje predstaviti posebnosti slovenskega energetskega sistema ter na temelju teh doseči ugodnejše pogoje prehoda.«

Udeleženci današnje seje so enotnega mnenja, da sta ugodna elektroenergetska mešanica in zanesljiva oskrba z električno energijo plod modrih odločitev v preteklosti, in da moramo, če ju želimo ohraniti ter se izogniti preveliki odvisnosti Slovenije od uvoza električne energije, na ravni države čimprej sprejeti strateške odločitve, s katerimi bomo odgovorili na izzive energetske prihodnosti. Izpostavili so tudi problematiko neživljenjskih procesov umeščanja objektov za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije v prostor. Rešitve bi morali iskati v smislu družbenega soglasja in prevlade javnega interesa.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc pravi: »Slovenija uvaža polovico energije, ki je porabimo – govorim seveda o nafti in plinu, vendar pa uvozi le manjši del električne energije, saj jo je večino sposobna v hidroelektrarnah, termoelektrarnah in jedrski elektrarni proizvesti sama. Slovenija bi lahko bila pri oskrbi z električno energijo povsem samozadostna, kar v Energetski zbornici Slovenije vedno znova poudarjamo, vendar žal ni. Uvozna odvisnost oskrbe z električno energijo v Sloveniji se je v desetletju 2010–2020 gibala od 1,8 % do 18,2 %. V letu 2019 je pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo znašala 83,5 %, v letu 2020 pa 92,6 %. Vsi slovenski energetiki vemo, da se lahko ta delež še precej zniža, saj bomo morali v prihodnosti zapreti termoelektrarno na premog. Če ostanemo še brez Nuklearne elektrarne Krško, to pomeni za dve tretjini manj slovenske elektrike. Izpad moramo nujno nadomestiti z novimi viri, pri čemer bodo seveda v ospredju – skladno z evropsko in svetovno politiko na področju podnebnih sprememb – nizkoogljični viri. Odločitve o pomembnih novih projektih bi si želel že včeraj

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.