Mediji

Sredstva iz Sklada za podnebne spremembe edini način za reševanje drastičnega dviga cen energentov v gospodarstvu

Na izjemen porast cen energentov se predvsem energetsko intenzivna industrija odziva tudi z ukrepi zmanjšanja obsega svoje proizvodnje in zamrznitvijo investicijskih odločitev. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) posredovala pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. Pri tem je pripravila tudi konkreten predlog sheme za najbolj prizadeta podjetja. Tudi Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) bi želela podrobneje pojasniti problematiko, s katero se soočajo predvsem energetsko intenzivna podjetja in prikazati možne posledice pasivnosti odločevalcev.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že pred dvema tednoma Vlado in pristojni ministrstvi pozvala k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Pri tem je izpostavila težave, s katerimi se srečuje predvsem energetsko intenzivna industrija. Ta je hrbtenica gospodarskega ekosistema ne le v Evropi, ampak zlasti tudi v Sloveniji. Tako predstavlja industrija v ožjem smislu proizvodno-predelovalne dejavnosti, ki zaposlujejo preko 200.000 oseb v skoraj 20.000 podjetjih in prispeva 24 % k dodani vrednosti gospodarstva. To jo uvršča na tretje mesto v EU-27, za Češko in Irsko.

Vlada se je na poziv GZS sicer odzvala – z obljubo, da GZS v roku dveh tednov prejme odgovor. Pristojni ministrstvi – MzI in MOP se še nista odzvali. Odločevalci v tem trenutku razmišljajo le o rešitvah za gospodinjstva, na gospodarstvo pa zgleda kot da bi pozabili. Pri svoji oceni stanja in izzivov se zanašajo na anketo med ponudniki energentov.

V zadnjih štirinajst dnevih je GZS opravila anketo med energetsko intenzivno industrijo, ki predstavlja skoraj polovico industrijskega odjema elektrike in zemeljskega plina. Ta anketa kaže povsem drugo sliko kot anketa med ponudniki energentov. Kaže namreč, da tudi največji porabniki energije še niso zakupili energije za celo leto 2022, temveč zgolj za prvo četrtletje. Stanje z zakupi je nekoliko boljše pri plinu. V komentarjih so podjetja navedla, da jih skrbijo vsakodnevni porasti cen energije v letu, ki je hkrati zaznamovano z visoko rastjo cen vseh ostalih surovin ter velikim porastom cene emisijskih kuponov. To jasno kaže povečan delež stroškov energije v dodani vrednosti teh podjetij, ki znaša od 13 % do 86 %. Podjetja navajajo tudi, da gre za razmere, ki bi lahko ogrozile ne le konkurenčnost slovenske industrije, temveč njeno nadaljnje poslovanje, in nenazadnje povzročile pretrese na trgu dela.

Industrija porabi okoli 47 % vse električne energije, od tega 70 % energetsko intenzivna industrija, kar skupaj predstavlja prek tretjine vse porabljene elektrike v državi. Porabi tudi 75,5 % zemeljskega plina, od tega 60,5 % energetsko intenzivna industrija.

Zaradi tako zaostrenih razmer je gospodarstvo čakalo na predstavljene ukrepe Evropske komisije, ki pa so ga razočarali. Dovoljeni so namreč zgolj ukrepi, skladni z ukrepi državnih pomoči. Zato je GZS na MOP posredovala pobudo glede prerazporeditve razpoložljivih sredstev iz Sklada za podnebne spremembe s konkretnim predlogom sheme za prizadeta podjetja. Do pomoči bi tako bila upravičena podjetja iz vseh dejavnosti, kjer so stroški energentov v prodaji predstavljali več kot 3 % njihove letne prodaje v letu 2020 in katerim je ali bo delež stroškov energentov v prodaji v posameznih mesecih leta 2021 ali 2022 porasel za več kot 1 odstotno točko glede na enak mesec v predhodnem letu. Pri tem GZS predlaga časovno omejenost sheme, sorazmernost, ustrezno deljenje tveganja in predvidljivost.

GZS pričakuje čimprejšnje srečanje z ministroma za okolje in prostor ter za infrastrukturo.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.