Ob robu EU SME Assembly, ki se ga v teh dneh v Portorožu udeležujejo odločevalci za MSP politike na ravni EU, sta se včeraj generalni direktor GZS Aleš Cantarutti in gospodarski minister Zdravko Počivalšek sestala s predsednikom Eurochambres Christophom Leitlom in glavnim izvršnim direktorjem Eurochambres Benom Buttersom. Sogovorniki so se strinjali, da so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mala in srednje velika podjetja, dostop do finančnih virov, odsotnost kakovostnega dualnega izobraževanja in vajeništva ter pomanjkanje kadrov z ustreznimi znanji. Izpostavili so, da morajo MSP okrepiti svojo usmerjenost v krožno gospodarstvo, zelene tehnologije in digitalizacijo.

Postopno okrevanje evropskega gospodarstva in prehod v trajnostno gospodarstvo sta v središču pozornosti letošnje skupščine evropskih malih in srednje evropskih podjetij (MSP), ki se danes zaključuje v Portorožu.

Med drugim so bili predstavljeni izsledki ankete Eurochambres 2022 (EES 2022) med skoraj 52.000 podjetji (90 % MSP) po vsej Evropi, ki kažejo, da se optimizem in zaupanje med podjetniki povečujeta. Ob tem podjetja izražajo zaskrbljenost zlasti nad pomanjkanjem cenovno ugodnega dostopa do energije in surovin, pomanjkanjem kvalificiranih delavcev in naraščajočimi stroški dela. Na vprašanje o vplivu pandemije na poslovanje v prihodnjem letu izpostavljajo izzive, povezane z motnjami v dobavnih verigah in temeljne spremembe v vedenju potrošnikov. Pomen teh izzivov bo v veliki meri odvisen od tega, kako hitro in učinkovito bodo oblikovalci politik na ravni EU in nacionalni ravni podprli tiste dejavnosti, ki po dveh zahtevnih letih še niso dosegle predkrizne ravni poslovanja.

Vlaganja v zelene tehnologije in digitalizacijo so ključno za nadaljnjo gospodarsko rast in razvoj, hkrati pa ponujajo tudi številne poslovne priložnosti v zasebnem sektorju. Doseči ničelne emisije toplogrednih plinov v celotni vrednostni verigi bi bilo v trenutnih razmerah za večino MSP nemogoče. MSP potrebujejo njim prilagojene in jasne politike energetskega prehoda, ki spodbujajo naložbe v obnovljivo in nizkoogljično energijo ter tehnologije, temelječe na vodiku. S tem povezani načrti za uvedbo obveznega skrbnega pregleda podjetij bi morali zagotoviti, da ta obveznost ne bi povzročala oz. ustvarjala dodatnih bremen za MSP, zlasti tista, ki so del zapletenih dobavnih verig.

COVID-19 je digitalni prehod še pospešil. MSP, ki sicer v svoje poslovanje vedno bolj vključujejo nove digitalne prakse in orodja, bodo pri izkoriščanju polnega digitalnega potenciala potrebovala tudi pomoč in podporo. Ključna elementa dvojnega prehoda sta zagotavljanje finančnih sredstev in investicije. Eurochambres opozarja, da morajo biti mala in srednje velika podjetja v središču pozornosti  nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Razviti je potrebno tudi ekosistem evropskih kapitalskih trgov, da bi spodbujali in razpršili dostop malih in inovativnih podjetij do financiranja na kapitalskih trgih, kot na primer s pomočjo lastniškega kapitala in drugimi finančnimi instrumenti.

Bistvenega pomena za trajnostno okrevanje Evrope je tudi enostaven dostop do mednarodnih tržišč. Trenutno zgolj vsako četrto evropsko malo in srednje veliko podjetje posluje na širšem evropskem trgu. MSP izpostavljajo tudi številne administrativne ovire, ki jim otežujejo poslovanje. EU bi zato morala vzpostaviti tesnejše povezave z globalnimi centri  rasti in se osredotočiti na trgovinske ukrepe, ki prinašajo koristi MSP-jem.

V Sloveniji sodi večina od 200.000 registriranih podjetij med MSP, ki imajo do 250 zaposlenih. Z vidika dodane vrednosti ta podjetja v Sloveniji ustvarjajo dve tretjini dodane vrednosti ter zaposlujejo do tri četrtine vseh oseb v zasebnem sektorju. Zaradi majhnosti slovenske ekonomije je pomen MSP večji kot v povprečju v Evropi, kar pomeni tudi večji izziv za prodor teh podjetij na tuje trge.

Eurochambres, združenje evropskih zbornic zastopa prek 20 mio podjetij po Evropi. 93 % teh podjetij sodi med MSP. Gospodarska zbornica Slovenije je polnopravna članica Eurochambres od leta 1992.