Generalni direktor GZS, mag. Aleš Cantarutti, je uvodoma poudaril pomen digitalne transformacije gospodarstva, pri čemer je izrazil razočaranje, da je v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost relativno malo EU sredstev namenjenih digitalizaciji gospodarstva, torej podjetjem, in neprimerno več javnemu sektorju. »Dejstvo je, da podjetniški sektor zaostaja pri vlaganjih v opremo IKT, programsko opremo, podatkovne baze, v nova znanja zaposlenih na tem področju. Kljub temu pa imamo v Sloveniji vrhunska podjetja, ki so v obdobje digitalizacije vstopila skozi velika vrata,« je bil jasen. Spregovoril je o pomenu uvajanja Družbe 5.0, koncepta, ki so ga v osnovi razvili na Japonskem. Pri tem gre za uvajanje sodobnih tehnologiji in konceptov, ki so že močno prisotni v industriji 4.0, v širšo družbo oziroma v naše vsakdanje življenje. »Evropa je v ne tako davni preteklosti zapravila kar nekaj strateških priložnosti za globalno voditeljstvo pri uvajanju novih konceptov in tehnoloških rešitev. Digitalna transformacija in prehod v družbo naslednje generacije je zato nova priložnost, da dokažemo moč in potencial evropskega znanja in gospodarstva,« je še dodal. Cantarutti je ob tem poudaril tudi vlogo Gospodarske zbornice Slovenije, ki je tudi aktivna članica Slovenske digitalne koalicije, kot dela slovenskega digitalizacijskega ekosistema.

Mark Boris Andrijanič, minister Službe vlade za digitalno preobrazbo, je povedal, da je nova Služba vlade za digitalno preobrazbo, ki jo vodi, pripravila ambiciozen program, da bi se Slovenija do konca tega desetletja uvrstila med pet digitalno najbolj naprednih evropskih držav. V naslednjih mesecih pripravljajo uvedbo najobsežnejšega programa za razvijanje digitalnih veščin v naši zgodovini, da bi tako premostili različne oblike digitalnih vrzeli. Slovenija bo vzpostavila tehnološke ambasado v Silicijevi dolini, v Sloveniji pa Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO. Digitalna preobrazba je tudi na vrhu agende slovenskega predsedovanja Svetu EK. »Prizadevamo si, da bi dosegli pomemben napredek v zakonodaji EU na področju digitalnih storitev in trgov, umetne inteligence, gostovanja in upravljanja podatkov. Zdaj je čas, da postane Evropa na digitalnem polju vodilna, preden bo prepozno,« je poudaril Andrijanič.

Predsednik UO GZS - Združenja za informatiko in telekomunikacije (GZS-ZIT) Igor Zorko je dejal, da je digitalizacija po meri uporabnikov ter kot orodje za odziv na krize v zadnjem letu pridobila na pomenu. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da je »po dolgih letih tudi v Sloveniji prišlo do konkretnih ukrepov in aktivnosti na tem področju.« Izpostavil je pomen ustanovitve Službe vlade za digitalno preobrazbo, ki povezuje digitalizacijo celotne Slovenije in presega delitev po ministrstvih. Ključne izzive naše države vidi v prilagoditvi digitalne regulative, pripravi konkretnih spodbud in projektov iz EU finančnih virov ter na splošno spremembi pristopa pri digitalizaciji gospodarstva, družbe in državne uprave. »Na GZS in ZIT smo zelo aktivni v vseh teh nacionalnih aktivnostih in kot IT skupnost podpiramo napore Slovenije in EU, da bo Slovenija digitalno naj država v regiji, s top kompetencami in primernim vplivom naše digitalne skupnosti.«

»Digitalizacija prinaša jasen poslovni učinek v smislu večje produktivnosti, konkurenčnosti, odpornosti in podpira tudi zeleni prehod,« je dejal Nenad Šutanovac, direktor GZS - Združenja za informatiko in telekomunikacije. Letošnja že četrta Konferenca GoDigital je po njegovih besedah postala ključna in največja neodvisna poslovna konferenca v Sloveniji, osredotočena na digitalno preobrazbo. Združuje odločevalce iz podjetij iz vseh sektorjev, predstavnike vlade, raziskovalne in izobraževalne predstavnike ter bodoče odločevalce – študente.

David Groombridge iz podjetja Gartner je spregovoril o tehnoloških trendih, tako tistih z največjim potencialom kot tistim, ki so moteči. Pojasnil je, kako lahko te trende izkoristimo za spodbujanje inovacij in preobrazbe. Podrobneje je predstavil 12 ključnih trendov, za katere Gartnerjevi analitiki predpostavljajo, da bodo v prihodnje pomembno vplivali na ustvarjanje konkurenčne prednosti, rast poslovanja in uspešnost podjetij, kot so na primer generativna umetna inteligenca, popolna izkušnja in podatkovno tkanje. Izpostavil je tudi pomen kibernetske varnosti in zaupanja.

V prispevku z naslovom Kako najbolje izkoristiti evropsko digitalno desetletjeje Cecilia Bonefeld-Dahl, DIGITALEUROPE, predstavila pregled strategije in ciljev EU za digitalno desetletje ter obseg financiranja, ki je na voljo v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost ter drugih programov EU. Prikazala je tudi trenutno stanje evropske digitalne preobrazbe.

Na okrogli mizi z naslovom Ali lahko EU izkoristi digitalno desetletje za svoj preboj so razpravljavci prikazali tako lokalni, evropski kot svetovni pogled na ključne digitalne pobude. Pri tem so poudarili, da je nujno potrebno pospešiti prehod v evropsko digitalno ero in ob tem predstavili več različnih ukrepov, ki jih tako EU kot Slovenija pripravljata za digitalno transformacijo. Med drugim so izpostavili tudi potrebo po več digitalnega znanja, veščin in kompetenc ne le v gospodarstvu, ampak v celotni družbi. Veliko dela pa nas čaka zlasti na področju zakonodaje in regulative, pri čemer bo potrebno odgovoriti tudi na številne izzive s področja mednarodnega prenosa podatkov. Digitalni preboj pa ne more uspeti brez izjemno pomembnega zaupanja vseh deležnikov v digitalno preobrazbo, so se strinjali.

Na okrogli mizi Digitalizacija je ključ za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti – in še mnogo več! je bila razprava osredotočena na ključno vprašanje - zakaj digitalizacija in digitalna transformacija. Sogovorniki so izpostavili nujnost, da podjetja pospešijo digitalne naložbe, razvijajo digitalne veščine in načrtujejo digitalne profile. Pri tem bodo gotovo v pomoč različne vrste državnih pomoči, zlasti za mala in srednja podjetja, ki na področju digitalne transformacije pri nas zaostajajo za velikimi. Razpravljavci so poudarili, da digitalna transformacija ni predvsem vprašanje tehnologije, ampak ljudi, saj v gospodarstvo in družbo prinaša novo, digitalno kulturo z velikimi premiki v mišljenju, organizaciji, investiranju in ljudeh ter kreira nove poslovne modele, ki temeljijo na analitični uporabi podatkov. Kot primer dobre prakse so izpostavili Singapur, kjer med drugim izobražujejo javne uslužbence o tem, katere pozitivne spremembe lahko prinese tehnologija. Slovenija ima zgodovinsko priložnost, da bi s povezovanjem in sodelovanjem postala ena od zmagovalk digitalnega prehoda, so zaključili sogovorniki, vendar bi bilo za to potrebno povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov »od spodaj navzgor«, predvsem pa večja vlaganja v znanje – od različnih oblik in nivojev izobraževanja do večjega financiranja raziskav, razvoja in inovativnosti. 

Kaj so glavne poslovne koristi in priložnosti in kako izkoristiti svojo pozicijo, kulturo podjetja in kompetence za pospešitev digitalne preobrazbe, je na primerih predstavil Marko Derča iz podjetja Kearney v svojem predavanju Kako in zakaj ostati med prvaki digitalne preobrazbe. Povedal je, da je digitalni odziv na krizo COVID-19 pospešil kontinuirano tehnološko inoviranje, vse večjo uporabo interneta, razvoj novih poslovnih modelov, da pa digitalne zmagovalce ustvarjajo okretnost, agilnost in prilagodljivost načinov dela in ne sama tehnologija. Izpostavil je tudi velik pomen razvijanja in privabljanja talentov v podporo tako digitalni preobrazbi kot inovativnosti.

Športni psiholog prof. dr Matej Tušek je iz zgodb slovenskih nosilcev medalj predstavil, kaj je potrebno osvojiti na poti do medalje in kaj od tega potrebujejo tudi naša podjetja, da bi bila še uspešnejša.

Primeri dobrih praks, ki so bili predstavljeni v okviru konference GoDigital, so potrdili, da digitalni projekti resnično učinkujejo in prinašajo ključne konkurenčne prednosti.