Mediji

Arhiv: Gradbeni zakon in Zakon o urejanju prostora ustrezno rešujeta večletne odprte probleme

Gradbena zakonodaja je z vidika posegov v okolje in prostor ena osrednjih in najpomembnejših regulativnih ureditev. Gradbeni zakon neposredno zadeva najširši krog prebivalcev skozi individualno stanovanjsko gradnjo, gospodarske vlagatelje in naložbe javnega sektorja, pa tudi gradbeno stroko, izdajatelje gradbenih dovoljenj in inšpektorje. Sedanji postopki so preobsežni in zamudni, zaradi česar je načrtovanje projektov oteženo z vseh vidikov (časovno, procesno in stroškovno), zato podpiramo oba predloga zakona, tako predlog Gradbenega zakona (GZ-1) in predlog Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3).

Zato v predlogu Gradbenega zakona Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala podpira ključne rešitve, s katerimi se bo zagotovilo bolj tekoč in učinkovit postopek izdaje gradbenega dovoljenja, omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja v 30 dneh, dopustilo t. i. manjše rekonstrukcije brez gradbenega dovoljenja, poenostavilo in pocenilo bo postopke pridobivanja uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, dopustilo gradnjo v lastni režiji pod določenimi pogoji, omogočilo legalizacijo zgolj posameznih delov objekta, plačilo komunalnega prispevka pa ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Novi zakon med drugim vzpostavlja pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki in s tem sledi načrtovani uvedbi elektronskega poslovanja preko storitev prostorskega informacijskega sistema (eGraditev).

Postopki, povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, bodo po uveljavitvi novega zakona tekli hitreje in bolj učinkovito, a nikakor na račun zaščite javnega interesa in pravne varnosti vseh udeležencev gradnje. 

Tudi ključne spremembe Zakona o urejanju prostora o naši oceni prinašajo nujne spremembe na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, in sicer vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja. 

Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala ocenjuje, da so se pogovori o rešitvah med obema zbornicama, Inženirsko zbornico Slovenije in ZAPS (Arhitekturno zbornico) v javnem in političnem prostoru želeli celo zlorabiti, zato pozivamo, da sledimo ključnim strateškim rešitvam, ki jih zakona prinašata. Rešitve v zakonih podpiramo in jih ocenjujemo kot potrebne, če želimo gospodarstvo v ravnovesju do okolja ohraniti na konkurenčni razvojni stopnji.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.