Mediji

Arhiv: Slovenija danes močno odvisna od razmer na tujih trgih: v 2021 prek 41 mrd EUR izvoza

V zadnjih desetih letih se je izvoz blaga in storitev realno okrepil za 4 % letno, kar je 3-krat hitreje od bruto domačega proizvoda. Po hitrosti naraščanja izvoza smo bili na 9. mestu med 27 državami EU. V lanskem letu  je izvažalo 26 tisoč podjetij. 750 podjetij, ki so izvozila več kot 5 mio EUR, je ustvarilo 86 % vrednosti celotnega izvoza. Še 1.400 podjetij je predstavljajo 10 % celotnega izvoza in je izvozilo letno med 1 in 5 mio EUR. Koncentracija izvoza je tako zelo visoka predvsem med največjimi podjetji. Gospodarske družbe v tujini ustvarijo 43 % prodaje. Vsako četrto delovno mesto v Sloveniji je odvisno od izvoza. Glede na to, da glavnino izvoza ustvari manjše število podjetij, je močno, povezano podporno okolje še kako pomembno. Gospodarska zbornica Slovenije v tem okviru nudi predvsem prebojne oblike storitveno in pospeševalno usmerjenega usposabljanja. O izzivih, s katerimi se sooča predvsem izvozno usmerjeno gospodarstvo, bo govora tudi na jutrišnji konferenci o prihodnosti industrije in internacionalizaciji z naslovom »V tranzicijo z ambicijo«.

Izvozno uspešnost pogosto merimo z gibanjem presežka na tekočem računu blaga in storitev. Saldo menjave s tujino, ki meri presežek izvoza nad uvozom, se je povečal s 430 mio EUR v 2011 na 4,4 mrd EUR v 2020 oz. se je podeseteril. V deležu od BDP je presežek znašal 9,3 % BDP. Le v Luksemburgu, na Irskem in Nizozemskem je bil višji. To dejansko pomeni, da je Slovenija danes precej bolj odvisna od razmer na tujih trgih kot pred desetletjem.

V 10 letih se je izvoz povečal za 10 mrd EUR na 36,5 mrd EUR v letu 2020. V 2021 bo po ocenah za 2 odstotka presegel vrednost, doseženo v letu 2019 in bo tako znašal prek 41 mrd EUR. Največ smo v 2020 izvozili v Nemčijo, Italijo, Hrvaško in Avstrijo.

Predelovalne dejavnosti, ki predstavljajo več kot 90 % industrije, so v 2020 ustvarile petino BDP, kar je bil tretji najvišji delež v EU, za Irsko in Češko. V 10 letih se je pomen predelovalnih dejavnosti bolj okrepil zgolj na Irskem in na Danskem, medtem ko je na ravni EU celo upadel (na 14,6 % v 2020). V tem obdobju se je realna dodana vrednost v Sloveniji okrepila za 28 %, na ravni EU-27 za 11,5 % mediana). Ob tem se je število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih (200.000) okrepilo za 9,8 % oz. za 18 tisoč. Dejstvo je, da so predelovalne dejavnosti močno izvozno usmerjene, nenazadnje tri četrtine prodaje ustvarijo na tujih trgih.

Pomemben del slovenskega izvoza je še vedno zgolj občasen ali naključen, zato ostaja pomembna naloga podpornega ekosistema promocija in informiranje o pomenu in koristih internacionalizacije za dvig konkurenčnosti in dobičkonosnosti poslovanja. Pri tem mora biti promocija podprta s prebojnimi in dostopnimi storitvami za internacionalizacijo.

Na vladi nedavno sprejet »Program spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva 2021 – 2026« aktualizira in obširno opredeljuje usmeritve, prioritete in podporne ukrepe v kompleksnem sistemu številnih deležnikov javnega in zasebnega podpornega ekosistema pod koordinacijskim in izvedbenim okriljem MGRT in Javne agencije SPIRIT. Del tega je tudi GZS.

Kot izpostavlja direktor Centra za mednarodno poslovanje na GZS Matej Rogelj, se »nam zdi na GZS pomembno ponuditi prebojne oblike storitveno in pospeševalno usmerjenega usposabljanja ali bolje rečeno »priprave« za (nove) izvoznike, ki naj poleg klasičnih veščin internacionalizacije čim širše implementira vedno nove pristope (digitalni marketing, spletna prodaja), orodja (umetna inteligenca) in socialna omrežja.« Ob tem opozarja na nujnost okrepitve povezovanja podjetij za skupen nastop v tujini, saj »kupci že dolgo ne povprašujejo več zgolj po kakovostnih izdelkih, ampak pričakujejo inovativne rešitve. Večina MSP jih ni zmožna ponuditi samostojno in morda zato predolgo ostajamo vmesni dobavitelji polizdelkov in sklopov velikim korporacijam. Razlog za to je preveč individualistična usmerjenost slovenskih podjetij in strah pred premočjo domače in tuje konkurence. Preseganje tega zadržka je dolgoročen izziv, ki bo ob pozitivnem izidu okrepil tudi ugled Slovenije kot poslovne blagovne znamke.« Kot ključno izpostavlja podporo izvoznikom na samem ciljnem trgu. Tu vstopi ekonomska diplomacija, ki je sicer v domeni MZZ, a bi jo bilo smiselno še okrepiti. Predvsem potrebujejo slovenska podjetja za krepitev svojih pozicij in odpiranje novih trgov večjo razpršenost in lokalizacijo ekonomskih predstavništev.

O teh izzivih bo govora tudi na jutrišnji konferenci o prihodnosti industrije in industrializaciji, ki jo organiziramo MGRT, Javna agencija Spirit, MZZ in GZS. Več o konferenci je na povezavi 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.