Mediji

Arhiv: Dvig minimalne plače za skoraj 5 % pomeni veliko dodatno obremenitev gospodarstva

Predlagan dvig minimalne bruto plače za 4,9 % je v luči izjemnega dviga cen energentov in surovin še posebej velik izziv za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva. GZS predlaga sprejem delne subvencije dviga in spremembo osnove za obračun socialnih prispevkov.


Minimalna bruto plača je že v 2021 porasla za 8,9 %, pri čemer je bila decembrska medletna inflacija (2020) negativna (cene so se znižale za 1,1 %). Posledično se je torej minimalna plača realno okrepila za desetino. Že sedaj smo na vrhu po razmerju med minimalno in povprečno plačo. Po kupni moči je pri aktualni višini 7. najvišja v EU-21. V zadnjih treh letih je bil dvig minimalne plače za 80 EUR višji (+180 EUR) kot je znašal srednji dvig v drugih EU državah (+100 EUR). Tudi podatki o stopnji revščine zaposlenih kažejo, da instrument minimalne plače opravlja svojo vlogo, saj je stopnja tveganja revščine 3,4 % (2019), kar je 15-krat manj kot pri brezposelnih in je nižji le še na Češkem.

V letu 2021 so se močno povečale cene surovin, naftnih derivatov in kasneje še električne energije in zemeljskega plina, kar je imelo velik vpliv na dvig vhodnih cen pri podjetjih in bo bistveno otežilo poslovanje tudi v tekočem letu. Pri tem je bila cena naftnih derivatov in zemeljskega plina 3-krat višja (100 % jih uvažamo), medtem ko je bila cena električna energija 2-krat višja. Povprečne cene zakupa pasovne električne energije bodo v 2022 po oceni Analitike GZS vsaj za 100 % višje kot v 2021, upoštevaje predhodne zakupe nekaterih podjetij. Določene družbe in dejavnosti pa se soočajo še z večjimi dvigi. Stroški materiala in energije predstavljajo petino prodaje v zasebnem sektorju (19 %), celotni stroški dela šestino (16 %). Pri določenih dejavnostih in podjetjih je strošek materiala in energije tudi blizu polovice prodaje in ti subjekti bodo stežka prenesli visok dvig minimalne plače.

Zato je že predlog ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po uskladitvi minimalne plače za 4,9 % za gospodarstvo veliko breme. V osnovi temelji na Zakonu o minimalni plači, ki določa uskladitev najmanj v višini inflacije. Ob tem, kot pravi izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, »pričakujemo, da se bo država po vzoru iz leta 2021 odpovedala dodatnim prihodkom iz naslova dviga minimalne plače in bo del dviga v obliki subvencije v pavšalnem znesku 30 EUR na zaposlenega mesečno namenila najbolj prizadetim podjetjemS tem bi podjetja pridobila nekaj časa za uskladitev prodajnih cen in prilagoditve poslovanja na višje stroške. Izpostavljamo, da bi se neto minimalna plača lahko še dodatno povečala s sprejetem predloga Zakona o dohodnini. V 2025 bi prejemnik minimalne plače iz tega naslova prejel letno 640 EUR več. To bi pomembno dvignilo kupno moč in stabiliziralo domače povpraševanje tudi v primeru slabšanja epidemiološke slike

Dodatno GZS predlaga, da bi od 1. marca 2022 do konca 2022 veljala nižja osnova za obračun socialnih prispevkov zaposlenih, kot je določeno v ZPIZ-2, in sicer v višini nove minimalne plače.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.