Mediji

Arhiv: Gospodarstvo potrebuje pomoč na področju stroškov energentov TAKOJ

Na Gospodarski zbornici Slovenije je danes zasedal Strateški svet za energetski prehod (SSEP). V ospredju je bila še vedno nerešena problematika visokih cen energije za gospodarstvo, ki zaradi izrednih razmer pričakuje takojšnjo pomoč. Člani SSEP opozarjajo tudi na nujnost sprejemanja strateških odločitev na področju energetike, ki se v zadnjih letih prepogosto odlagajo na kasnejše obdobje, medtem pa Slovenija plačuje kazni in nenazadnje ostajamo povsem nezavarovani pred razsežnostmi vseevropske energetske krize, ki smo ji priča.

Tako predsednik GZS Tibor Šimonka kot generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti sta poudarila, da je GZS pravočasno pričela z opozorili, da so razmere v gospodarstvu zaradi ekstremnega porasta cen energentov vedno bolj zahtevne. GZS je upoštevaje t. im. Toolbox, ki ga je v pomoč reševanja energetske krize predlagala Evropska komisija, pripravila predlog sheme pomoči, ki ga vlada še vedno preučuje.

Po sestanku vodstva GZS s predsedniki vlade minuli teden je bilo razumeti, da se bo shema pomoči vendarle pripravila, pa še vedno čakamo nanjo. Prav tako v najkrajšem času pričakujemo tudi sprejem uredbe, ki ureja povračilo posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov.

SSEP je ponovno izpostavil mrtvilo na področju investicij v energetiki, ki smo mu priča. Postopki umeščanja v prostor so tako dolgotrajni, da ob nespremenjeni zakonodaji, ki bi prednostno omogočala umeščanje objektov v javnem interesu, doseganje ciljev do leta 2030 in 2040 ne bo mogoče. V NEPN se glavnina investicij v OVE izvaja med leti 2030 in 2040. Ob tem, da ne dosegamo ciljev OVE in URE do 2020 in se naš zaostanek samo še povečuje, zaostajamo pri gradnji sončnih elektrarn, hidroelektrarn in vetrnih elektrarn ter premalo vlagamo v distribucijska omrežja. Takšna dinamika je v nasprotju z zlatim investicijskim pravilom, da se investicije enakomerno porazdelijo. Domača industrija in stroka ne moreta čakati 10 let, izgubljeno bo preveč domačega znanja, storitev in dobav.

Gre za narodno gospodarska vprašanja, ki jih je potrebno obravnavati resno in brez odlašanja. GZS želi biti v imenu gospodarstva član konzorcija za pripravo novega Nacionalnega energetskega podnebnega načrta, ki mora v pripravo v najkrajšem času. 

Kriza je pokazala, da elektrika in druga energija niso samoumevni. Zavedanje o skrbni rabi, samooskrbi in nenazadnje nujnosti sprejemanja tudi odločitev, ki jih je lažje odlašati, sicer narašča, a nikakor ni dovolj za izpeljavo zelenega prehoda. Še več je potrebno ozaveščati in spodbujati rabo zelenih virov, zelenih načinov obnašanja in tehnologij. Prav tako je potrebno je najti tudi druge vire za financiranje energetskega prehoda, poleg rastočih postavk na računih energetskih porabnikov.

***

Današnje seje so se kot gosti udeležili tudi državni sekretar MZI Blaž Košorok, državni sekretar MGRT Andrej Čuš ter direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Strateški svet za energetski prehod pri GZS predstavlja posvetovalno telo gospodarstva za energetska vprašanja, sestavljen iz strokovnjakov s področja energetike, proizvodnje in distribucije slednje, različnih inštitutov ter predstavnikov večjih porabnikov energije.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.