Mediji

Arhiv: Ključna vprašanja: Pogovor gospodarstva in politike


Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager in AmCham Slovenija, ki sestavljajo Gospodarski krog, se zavedajo pomena sodelovanja in dialoga s politiko, zato so na današnjem dogodku gostile predstavnike devetih političnih strank z največjo podporo v javnomnenjskih raziskavah. Skupaj so naslovili vprašanja s področij vitke in prijazne, zelene in pametne ter napredne, sposobne in ambiciozne Slovenija.

Pogovora so se udeležili (stranke naštete po abecedi): Gibanje svoboda – Dimitrij Zadel, Levica - Luka Mesec, LMŠ - Igor Peček, Naša dežela - Aleksandra Pivec, Nsi - Matej Tonin, PoS – Simon Zajc, SAB – Angelika Mlinar, SD - Sandi Češko in SDS – Andrej Šircelj.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je pohvalil premike v smeri razbremenitve plač in drugih dohodkov, a opozoril na nujnost uvedbe razvojne kapice. »Davčna politika je razvojna, ko spodbuja podjetja k rasti poslovanja in zaposlovanja.« Nujno je predvidljivo poslovno okolje in jasna časovnica umestitve novih objektov v prostor. Zavzel se je za potrditev ključnih razvojnih projektov, ki gospodarstvu nudijo konkurenčno ceno električne energije in višjo stopnjo samooskrbe, pa tudi za zmanjšanje birokratskih ovir. Prizadevati si moramo za avtonomijo pri proizvodnji električne energije, stabilnost distribucijskega omrežja in ustrezno diverzifikacijo virov. Zavzel se je za prilagoditev infrastrukture v smeri čim hitrejšega zelenega prehoda. Ob tem je nujno sredstva iz NOO in nove kohezijske politike v večji meri dodeliti gospodarstvu. Dotaknil se je strateškega dokumenta GZS Horizonti prihodnosti, ki vključuje ukrepe, ki jih gospodarstvo potrebuje in zahteva za bolj konkurenčno poslovno okolje. »Brez ustreznega poslovnega okolja ne bo ne blaginje in ne sociale v tej državi,« je še dodal.

»Med prioritetami Združenja Manager so trajnostni principi vodenja podjetij in države, bolj učinkovito korporativno upravljanje in razvojna davčna politika. To pomeni sprejetje razvojne kapice, dvig dohodninskih razredov in spremembe zakona o delovnih razmerjih. S takšnimi ukrepi bomo lahko tudi zadržali domače strokovne kadre, ki ustvarjajo večjo dodano vrednosti, in pridobili tuje,« je poudaril Andrej Božič, predsednik Združenja Manager, in dodal, da bo Združenje Manager branik kompetentnih in strokovno usposobljenih managerjev, ki zasedajo odgovorna mesta v gospodarstvu in še posebej v podjetjih, v katerih ima država svoj vpliv. Izpostavil je tudi, da mora Slovenija 'prodajati' več znanja, saj bo le tako lahko bolj konkurenčna: »Hkrati pa po volitvah od politike pričakujemo več dialoga in rešitve, ki bodo dobre za državo in za večjo blaginjo vseh.« Združenje Manager je ukrepe, ki so potrebni za to, že predstavilo v Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnost, zdaj pa so jih nagradili z Akcijskim načrtom za večjo blaginjo, ki ga bodo predstavili v maju.

Blaž Brodnjak je izpostavil pomen sodelovanja in skupnih odločitev:« Ko imamo Slovenci jasen cilj in delujemo v isti smeri, smo nepremagljivi.« Izpostavil je odličen geostrateški položaj Slovenije in nujnost, da ga v prihodnje bolj izkoristimo ter pomen naše konkurenčnosti. Za napredek Slovenije so tako ključne spremembe tudi na področju zdravstva, socialnih transferjev, pokojninske reforme, izobraževalnega sistema in uvedbe razvojne kapice. Ključno za kakovostne slovenske in tuje investicije je tudi predvidljivo in stabilno poslovno okolje, ki zagotavlja pravno varnost in transparentnost ter odpravlja nepotrebne administrative ovire. Nepremišljeno poseganje v stabilnost poslovnega okolja povzroča izjemno škodljive posledice za vlaganja v slovensko gospodarstvo in mednarodni ugled države. Brodnjak je poudaril pomen kvalificirane in predane vlade s trdnim mandatom v okviru velike koalicije ter nujnost večje ambicioznosti vseh deležnikov in nesprejemljivost kakršnegakoli vnaprejšnjega izključevanja.

V nadaljevanju predstavljamo devet področij, ki jih je Gospodarski krog izpostavil kot najpomembnejše:

 

  1. Prva od tem, ki jo je naslovilo gospodarstvo, je debirokratizacija. V okvire te bi bilo potrebno pospešiti postopke sprejemanja prostorskih aktov, poenostaviti področje trga dela (fleksibilnost trga dela) in davkov, poenostaviti razpisno dokumentacijo, oblikovati merljive cilje zmanjšanja števila predpisov ter povečati učinkovitosti delovanja upravnih organov.
  2. Pri pokojninski reformi so potrebne večje spodbude varčevanja v 2. pokojninskem stebru (opt-out klavzula, dvig na 10 % bruto plače in meje 5.000 EUR na leto), uvedba 3. pokojninskega stebra (P-računi) in njegova ugodnejša davčna obravnava. Ključna je podpora razvoju domačega kapitalskega trga in predvidljivost reforme 1. pokojninskega stebra, ukrepi za podaljšanje delovne aktivnosti in hitrejše vstopanje na trg dela.
  3. V okviru zdravstvene reforme bi bilo potrebno povečati izdatke za zdravstvo, predvsem z večjo participacijo zasebnih virov, ob racionalizaciji obstoječega delovanja, in jasno definirati zdravstvene pravice pacientov – košarice pravic. Kakovostno je potrebno meriti tudi rezultate zdravljenja ter izboljšati sistem javnih naročil in specializirati posamezne javne izvajalce. Bolje bo potrebno obvladati abstenizem in časovno omejiti nezmožnost za delo.
  4. Znanost bi potrebovala večje spodbude za prenos znanja v gospodarstvo. Prenoviti je potrebno izobraževalne vsebine in uvesti obvezne predmete s področja računalništva in informatike. Potrebujemo več povezovanja RRI institucij in gospodarstva ter spodbuditi spin-offe v raziskovalnem sektorju.
  5. Na področju digitalizacije je potrebno oblikovati strategijo Digitalne Slovenije 2030 s ključnimi dejavniki uspešnosti (KPI), povečati učinkovitost javne uprave, uvesti možnost e-vročitev in digitalnega računa ter zagotoviti kibernetsko varnost in odpornost na digitalne napade.
  6. Pri energetiki in zelenem prehodu potrebujemo ustrezno mešanico proizvedene električne energije, ki bo zagotavljala konkurenčnost gospodarstvu. Povečati je potrebno vlaganja v slovensko nizkonapetnostno in srednjenapetnostno električno omrežje ter zagotoviti večjo samozadostnost pri obdelavi odpadkov. Nujno je podpreti raziskave in razvoj vodikovih tehnologij in zajemanju ogljika skupaj z novo nastajajočimi tehnologijami in prenosno infrastrukturo.
  7. Sodoben trg dela in talenti sta naslednji izjemno pomembni temi za gospodarstvo. Potrebno bi bilo uvesti hitrejše in manj kompleksne upravne postopke za zaposlitev tujcev ter sistemsko ureditev dela od doma. Podpiramo uvedbo obveznega predmeta RIN (računalništvo in informatika) v osnovne in srednje šole. Nujna je prenova plačne politike v javnem sektorju in povezanost le te z učinki, pohitriti uvajanje vajeništva in uvesti vavčerje za kompetence prihodnosti. 
  8. Na področju razvojno davčne politike bi bilo potrebno uvesti razvojno kapico pri 2,5-kratniku povprečne plače, tj. pri 4.600 EUR bruto plače (kapica na socialne prispevke) ter ohraniti olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj. Zmanjšati se morajo obdavčitve dividend, poenostaviti zakonodajo o udeležbi delavcev pri dobičku ter ukiniti poseben davek na določene prejemke (ZPDDP).
  9. V okviru pravne države in korporativnega upravljanja pa je nujno zagotoviti predvidljivost pravne regulative za gospodarstvo in agilnost strukturo regulatorjev, neodvisnost organov odločanja in njihovo objektivnost. Potrebujemo mehanizme za hitrejše reševanje gospodarskih sporov ter specializirano sodišče za gospodarski kriminal.

 

Predstavniki političnih strank so se na lestvici od 1 (pomeni se ne strinjam) do 10 (se povsem strinjam) opredelili, v kolikšni meri se strinjajo s pričakovanji gospodarstva.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.