Mediji

Arhiv: GZS: Koalicijska pogodba ne dovolj konkretna in s premalo posluha za gospodarstvo


Vodstvo GZS ob pregledu neuradnega predloga koalicijske pogodbe meni, da je sicer strukturirana in kompleksna, vendar pa pogreša večji poudarek na gospodarstvu. Pričakuje, da se bo čim prej začel socialni dialog v okviru Ekonomsko socialnega sveta, na katerem bodo socialni partnerji razpravljali o ključnih strateških vsebinah.

Vodstvo GZS izpostavlja, da je neuradni predlog koalicijske pogodbe v delu, ki se nanaša na zeleni preboj, energetiko in okolje, zelo splošen. Konkretno je opredeljena zgolj letnica 2030 kot leto izstopa iz premoga. GZS pogreša rešitev, kako nadomestiti 30-odstotni izpad proizvodnje elektrike, ki bo temu sledil. Premalo poudarka je na obnovljivih virih energije, osredotočenost na sončno energijo je prevelika. Manjkajo spodbude za vodikove tehnologije, ki bodo delno nadomestile zemeljski plin. Gradnja novih velikih HE ni predvidena oz. se bo šele preverjala smotrnost njihove izgradnje. Kritično je vodstvo GZS tudi do navedb glede malih reaktorjih, ki so še v načrtovanju in ni realno, da bi bili sredi tridesetih let že operativni. Hkrati zelo jasno opozarja, da se v Sloveniji ne moremo odreči nobenemu energetskemu viru. Manjka okrepitev energetskega omrežja, še posebej električnega.

»Koalicijska pogodba tudi popolnoma prezre Slovensko industrijsko politiko in vlogo energetsko intenzivne industrije za oskrbo gospodarstva s surovinami in razvoj novih tehnologij, predvsem tehnologij, ki bodo zmanjšale odvisnost od uvoza tujih surovin in izboljšale ravnanje z odpadki,« pravi Tibor Šimonka, predsednik GZS, in navaja, da »ni videti, da bi bila industrija v mandatu nove vlade prioriteta, kaj šele, da bi bila deležna pomoči v različnih podpornih shemah, kot to velja v konkurenčnih državah. Ključni problem je, da ni predvideno, kje in kako nadomestiti izgubljena delovna mesta, če bo zaradi novih usmeritev prišlo do zapiranja tovarn in se bodo investitorji selili v države, bolj prijazne do industrije.«

Izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal pravi, da potrebujemo infrastrukturo za odgovorno in učinkovito ravnanje z odpadki. »Povezati je treba politike, nizkoogljične vire energije, tehnologije in krožno gospodarstvo, saj slednje zagotavlja (kritične) surovine za razvoj nizkoogljičnih tehnologij.« Izpostavlja, da je potrebno pospešiti investicijski val, ki je že pripravljen v Sloveniji in ga ovirajo dolgotrajni birokratski postopki izdaje različnih dovoljenj. Nujna je domišljena energetska in prostorska politika.

Vodstvo GZS je kritično tudi do nekaterih navedenih rešitev na področju davkov in prispevkov. Tako bi predvidena razveljavitev določb letošnje novele zakona o dohodnini z letom 2023 zaustavila razbremenitev plač zaposlenim ter preprečila, da bi ti prejeli višjo neto plačo ob enaki bruto plači. Kot izpostavlja mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, »bi se s tem rast zasebne potrošnje, ki predstavlja 55 % BDP, oceni Analitike GZS upočasnila vsaj za pol odstotne točke, kar pomeni četrtino odstotne točke nižjo pričakovano gospodarsko rast.« Prav tako bi z ohranitvijo tega zakona lažje dosegli novo višino bruto minimalne plače, ki je določena v neto znesku.

Gospodarstvo pričakuje, da bo nova koalicija nadaljevala z davčno reformo v smeri razbremenjevanja stroškov dela, ter ohranila novelo zakona o dohodnini, ki jo je sprejele odhajajoča vlada, kar bi lahko prispevalo tudi k zmanjšanju odliva mladih. Nekatere možne nadgradnje vidi GZS v navedbah o davčnih olajšavah za mlajšo aktivno populacijo, pa tudi v nameri hitrejšega vključevanja mladih na trg dela, povezovanju visokotehnoloških podjetji z univerzami in rešitvah za talente.

Cantarutti poudarja tudi, da Zakon o dohodku pravnih oseb že predvideva olajšave za zeleni in digitalni prehod, zato »ne moremo trditi, da je ta sistem neučinkovit in še manj, da je preobsežen. Oba cilja bi morda dosegli v realnem sektorju še hitreje, če bi aktualno višino olajšave nekoliko dvignili in jo umestili med olajšavo za R&R (100 %) in olajšavo za investicije (40 %).«

Predvideno krepitev prvega pokojninskega stebra razume vodstvo GZS ob aktualni polni zaposlenosti kot pritisk na dvig pokojninskih prispevkov, ki jih od svojih plač pretežno plačujejo delovno aktivne osebe. Pogreša uvedbo večjih davčnih spodbud za krepitev drugega stebra in uvedbo 3. pokojninskega stebra.

Poleg tega GZS opozarja, da je izvzem vseh naložb iz izračuna strukturnega primanjkljaja brez predhodne spremembe dogovora na ravni EU potencialno nevarna v primeru, da bi finančni trgi to označili kot fiskalno nevzdržno, zaradi česar bi se dvignil strošek zadolževanja države.

»Namera zakonskega poseganja na področje doplačevanja delodajalcev do minimalne plače se nam ne zdi dopustna, saj gre tu izključno za pristojnost partnerjev v kolektivnem dogovarjanju. Država lahko ta proces zgolj spodbuja,« meni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

GZS pogreša potrebne prilagoditve delovno pravne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti dela z omogočanje novih fleksibilnih oblik dela tako po trajanju kot po kraju opravljanja dela. »V duhu fleksibilnosti razumemo tudi predlog možnega znižanja spodnje meje obsega polnega delovnega časa s 36 na 30 ur tedensko, vendar uporaba te možnosti ostaja v domeni delodajalca. Za pravico do odklopa bi bilo treba pripraviti ustrezne pravne podlage, ki naj jih s konsenzom sooblikujejo socialni partnerji, sama pravica pa mora biti vezana na naravo delovnega mesta in zapisana v pogodbi o zaposlitvi,« še pojasnjuje Mitja Gorenšček.

Vodstvo GZS predlaga, da se v procesu posodobitve in nadgradnje javnega izobraževanja skozi proces oblikovanja nove Bele knjige za področje vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh vključi tudi deležnike iz gospodarstva oz. socialne partnerje.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.