Mediji

Arhiv: GZS od nove vlade pričakuje tesno sodelovanje z gospodarstvom

Vodstvo GZS ob današnji izvolitvi 15. slovenske vlade predsedniku vlade in vsem ministricam in ministrom izreka čestitke. Ob tem izraža željo po čimprejšnji obuditvi učinkovitega socialnega dialoga, večjem posluhu za gospodarstvo ter nujnih korakih na področju energetske, okoljske in prostorske politike. Hkrati ponuja iztegnjeno roko konstruktivnemu sodelovanju pri oblikovanju prijaznejšega poslovnega okolja.

»Glede na to, da je tudi novi finančni minister na zaslišanju izpostavil, da bosta 'ključna gospodarska rast in produktivnost, racionalizacija in uvajanje kazalnikov uspešnosti v javnem sektorju', na Gospodarski zbornici Slovenije pričakujemo, da bodo predvsem ministri tistih sektorjev, ki so najbolj povezani z gospodarstvom, in njihove ekipe – torej ministri za gospodarstvo, infrastrukturo in energetiko, delo, finance in visoko šolstvo, med seboj tesno sodelovali in iskali najboljše kompromisne rešitve v dobro Slovenije,« pravi predsednik GZS Tibor Šimonka. Ponovno je izpostavil, da je gospodarstvo pozdravilo letošnjo novelo zakona o dohodnini in bi razveljavitev njenih določb zmanjšala gospodarsko rast ter zaupanje potrošnikov. Predlaga tudi ponovni razmislek o uvedbi socialno razvojne kapice, ki sodi med ključne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti, saj bi prispevala k zmanjšanju odliva možganov. Na področju naslavljanja energetske draginje pa predsednik GZS predlaga »preudaren in ciljan pristop pri morebitnih spremembah DDV-ja na energente, hkrati pa tudi ustrezne rešitve, ki bodo ohranile gospodarsko aktivnost v slovenskih podjetjih, ki so zaradi dviga cen še posebej prizadeta

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je izpostavil izjavo finančnega ministra na zaslišanju, ko je ta dejal, da 'lahko država troši, kolikor ustvari'. V tem vidi podjetniški način razmišljanja. Hkrati pa je opozoril, da je tako za podjetja kot za državo pomembno, da v primeru, da gre za ključne razvojne investicije, več investirajo tudi z zadolževanjem. Sem sodi tudi potreba po večjih investicijah v električno distribucijsko omrežje, ki predstavlja hrbtenico zelenega prehoda. »Država bo morala v naslednjih petih letih temu nameniti znatna sredstva, sicer ne bo dosegala ciljev zelenega prehoda, digitalizacije in e-mobilnosti,« je še dodal. Na področju internacionalizacije pričakuje večje vključevanje gospodarstva in GZS v oblikovanje strateških ciljev ter večjo vlogo zbornice pri pripravi aktivnosti s tega področja tako doma in v tujini. Verjame pa, da bo gospodarski minister s svojo ekipo znal prisluhniti in da ima dovolj izkušenj in politične modrosti, da bo znal in zmogel gospodarstvo povezati v sistem z drugimi podsistemi. Posebej je izpostavil tudi nujnost po vključevanju izkušenih gospodarstvenikov za okrepitev ekip slovenske gospodarske diplomacije na naših strateških izvoznih trgih.

»Gospodarstvo, še posebej proizvodnja materialov (energetsko intenzivna industrija), pričakuje čimprejšnji odziv vlade na dopolnitev okvira Evropske komisije, ki omogoča ukrepe za podporo tem podjetjem«, je jasna Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS. Pravi, da je ključ do gospodarskega napredka dvojni - zeleni in digitalni prehod. Komisija bo podvojila razpoložljiva sredstva za inovacije do 2022 na približno tri milijarde evrov. Specifična okna REPower EU podpirajo inovativno elektrifikacijo in uporabo vodika v industriji, inovativno proizvodnjo čiste tehnologije, kot so shranjevanje energije, toplotne črpalke za industrijsko uporabo, uporaba elektrolize in shranjevanje energije v gorivnih celicah, ter pilotne projekte srednje velikih projektov za potrjevanje, preizkušanje in optimizacijo zelo inovativnih rešitev. Zato bi morali tudi v Sloveniji tem tehnologijam dati poseben poudarek.

»Na GZS kot socialni partner in soustanovitelj ESS od nove vlade pričakujemo, da se čim prej ponovno vzpostavi socialni dialog in se bodo v okviru tega obravnavale teme, ki čakajo na usklajevanje med socialnimi partnerji in državo. Pri pripravi novih zakonodajnih predlogov in rešitev pričakujemo naše vključevanje že v začetni fazi. V tem primeru naj obravnava na ESS služi kot zaključna faza oblikovanja zakonskih predlogov pred dokončnim sprejemanjem zakonov na vladi in v Državnem zboru,« je jasen tudi izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Na področju delovno pravne zakonodaje pričakuje prevetritev nekaterih veljavnih zakonov ter, da »se bomo lotili tem, kot so fleksibilnost trga dela, sodobne oblike dela, ki jih narekujejo digitalizacija, trajnostna in zelena naravnanost.« Vodstvo GZS je dodatno izrazilo pričakovanje, da bo država spodbujala in podprla proces kolektivnega dogovarjanje, vendar pa, da vanj ne bo posegala.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.