Za leto 2022 je Zasavska gospodarska zbornica podelila 4 zlata, 8 srebrnih in 10 bronastih priznanj ter Posebno priznanje za inovacijski izziv "Z inovacijami presegamo meje". Štiri zlata priznanja se potegujejo tudi za najvišja nacionalna priznanja za inovativnost, ki bodo podeljena 20. septembra na Nacionalnem dnevu inovativnosti na Brdu pri Kranju.

Zlata priznanja so prejeli:

DRUŽBI: Steklarna Hrastnik d.o.o. in RC eNeM d.o.o.
INOVACIJA: Izdelava trajnostne steklene embalaže z uporabo zelenega vodika in recikliranega stekla
AVTORJI: Tilen Sever, Mateja Koritnik (RC eNeM), Franc Rot, Marjan Polak, Špela Polak, Simona Lesar, Tanja Mudrinič, Aleksandra Jurišić, Nina Šalamon (Steklarna Hrastnik), Blaž Likozar (Kemijski inštitut)

DRUŽBI: ETI Elektroelement d.o.o. in HIDRIA d.o.o. IA Kompetenčni center
INOVACIJA: Industrializacija procesa FI rele
AVTORJI: Andraž Pušnik, Franci Smrkolj, Sandi Klinc, Blaž Pleterski (ETI), Matej Vidmar, Darko Kocjančič, Alfio Krivičič, Boštjan Domjan, Franci Volarič (Hidria d.o.o. IA Kompetenčni center)

INSTITUCIJA: ETI Elektroelement d.o.o. in RC eNeM d.o.o.
INOVACIJA: Razvoj novega mešalca in tehnologije za pripravo keramičnih mas za ekstrudiranje
AVTORJI: Samo Urbanija, Franci Ocepek, Jure Raspotnik, Simon Železnik, Damjan Strmljan, Jano Grden, Simon Lebar

DRUŽBI: ETI Elektroelement d.o.o. in RC Nela d.o.o.
INOVACIJA: Termično magnetni sprožnik z izboljšanim časovnim odzivom
AVTORJI: Lucjan Strehar, Admir Bajrić, Domen Janc

Na razpis Inovacije Zasavja za leto 2022, ki ga GZS, Zasavska gospodarska zbornica razpisuje že 26. leto, je prispelo 23 inovacijskih prijav. Svoje inovacije je prijavilo 6 družb, 2 samostojni podjetnici in 5 inštitucij. V letu 2022 je pri inovacijah sodelovalo 126 inovatork in inovatorjev.

Opis inovacij

Na svečani podelitvi so udeležence pozdravili mag. Tomaž Berginc, direktor Eti Elektroelement d.o.o. in predsednik Zasavske gospodarske zbornice, župan občine Hrastnik Marko Funkl, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleš Cantarutti in Irena Meterc, vodja Sektorja za spodbujanje podjetništva in tehnološkega razvoja na Javni agenciji Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije- SPIRIT Slovenija.

Uvodnim pozdravom je sledila predstavitev Urada za intelektualno lastnino ter predstavitev inovativnih projektov dijakov Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje, Danijela Tomića, Benjamina Nurikića in Klemna Pograjca.

Za glasbene vložke sta poskrbeli nadarjeni učenki Glasbene šole Hrastnik, Jona Špacapan in Pika Jazbec, dogodek pa sta sklenila vokalistka Neva Marn Hafner in pianist Simon Prašnikar.

Že pred svečano podelitvijo priznanj najboljšim inovatorjem Zasavja je potekala tudi okrogla miza za naslovom "Vpliv spremenjenega poslovnega okolja na inoviranje", na kateri so sodelovali mag. Tomaž Berginc, direktor Eti Elektroelement d.o.o. in predsednik Zasavske gospodarske zbornice, mag. Peter Čas, direktor Steklarne Hrastnik d.o.o., Primož Zelenšek, direktor Chipolo d.o.o., Rafko Voje, direktor Modularis Teh d.o.o. in Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS. Okroglo mizo je moderiral mag. Leopold Povše, direktor podjetja Radeče papir nova d.o.o. in Muflon d.o.o. ter predsednik Komisije za inovacije pri ZGZ.

V uvodnem delu je Bojan Ivanc predstavil gospodarska gibanja in napovedi ter vpliv geopolitičnih tveganj na gospodarsko rast in inflacijo. Pri tem pa poudaril, da gospodarska rast ostaja močna, ker država blaži učinek energentov na gospodinjstva. Obenem je izpostavil, da bo rast cen ostala visoka še v prihodnjih mesecih ter da bodo imela podjetja večji izziv poslovanja v prihodnjem letu, ko se jim bodo cene električne energije in zemeljskega plina povečale precej bolj. Na sami okrogli mizi so govorniki razpravljali o vplivu spremenjenega poslovnega okolja na inoviranje v podjetjih, pri čemer so odprli vprašanja, kot npr. vpliv davčne politike in sprememb na inovacije, katere so dejavnosti, ki največ inovirajo, katere inovacije so v srednjeročnem obdobju najbolj verjetne (povezano z zelenim okrevanjem in digitalizacijo) ter kako še pospešiti inoviranje.