Mediji

Vodstvi GZS in MIZŠ o sodelovanju, še zlasti na področju razvoja

Ljubljana, 14.julij 2022 -Vodstvi GZS in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sta včeraj popoldne na sedežu ministrstva razpravljali o možnostih sodelovanja na področju raziskav, razvoja in inovacij ter kadrov in izobraževanja. Sklenili sta, da bosta sodelovali pri strategijah in projektih, ki predstavljajo dodano vrednost tako za gospodarstvo kot za družbo, še zlasti pri investicijah v tehnologije za dvojni prehod.

 

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je izpostavil zainteresiranost GZS in njenega članstva za povezovanje znanosti in industrije. Poudaril je tudi nujnost celovite obravnave raziskav skozi celoten razvojno raziskovalno inovacijski cikel od TRL1 do TRL9. Izpostavil je karierno platformo, ki jo GZS v sodelovanju s svojim članstvom lahko poglobi do nivoja posameznih delovnih mest, tako da bi bila tudi MIZŠ v pomoč pri oblikovanju izobraževalnih programov. »Zainteresirani smo tudi za partnerstvo pri dualnem sistemu vajeništva,« je dejal in pojasnil: »GZS skupaj s svojimi regijskimi zbornicami ter podjetji in šolami organizira in spodbuja vajeništvo v srednjih šolah. Mlade spodbujamo tudi k inoviranju, na primer pri novih izdelkih živilskih podjetij.« Med priložnostmi za sodelovanje je navedel tudi vključenost GZS pri razvojnem projektu Cern. »Nujno je spremeniti paradigmo razvoja in povečati kritično maso podjetij, ki so sposobna ustvarjati višjo dodano vrednot,« je naglasil Cantarutti.

Minister dr. Igor Papič je kot enega od izzivov navedel vzpostavitev ekosistema inovacij, med cilji nove ministrske ekipe pa je tudi ponovna vzpostavitev mehanizma mladih raziskovalcev na način, da bodo podjetja imela dolgoročno korist in izbor dobrih kadrov. Pretok raziskovalnih kadrov iz inštitucij znanja v gospodarstvo mora biti v korist razvoja in družbe, jepoudaril in dodal, da morata industrija in znanost sodelovati tudi pri investicijah v tehnologije za zeleni in digitalni prehod.

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je poudarila, da razpisov RRI od TRL 3 do 6 ni bilo že štiri leta, zato razvojne institucije in fakultete nimajo sredstev za raziskave in razvoj v sodelovanju z gospodarstvom. V Sloveniji kar nekaj konzorcijev podjetij čaka na sofinanciranje države za pilotne centre, ki so temeljnega pomena za razvoj. Sogovorniki so v pogovoru ugotovili, da bi bili piloti lahko dobra baza za regionalizacijo znanja. Nahtigalova je še naglasila, da mora država s financiranjem temeljnih raziskav močneje podpreti raziskovalno razvojna področja S4/S5. Prav tako bi morala v izdatnejši meri podpreti digitalni prehod. Zadnja verzija Večletnega finančnega načrta namenja za digitalizacijo gospodarstva le pribl. 2 % celotnih sredstev.

Vodstvi GZS in MIZŠ sta se dogovorili, da bosta v dialogu iskali možnosti sodelovanja, vzpostavljeno bo tudi sodelovanje v okviru delovnih skupin.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.