Združenje za promet pri GZS je, skupaj s Sekcijo za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo, danes organiziralo strateško nacionalno konferenco z naslovom Trajnostni razvoj cestnega prometa. Namen konference je bil spodbuditi dialog med deležniki, predvsem med prevozniškimi podjetji in državo, ki mora posledično oblikovati strategijo in politike, ki bodo podlaga, da bi cestni promet v Sloveniji dejansko postal trajnosten in konkurenčen.

Cestni promet je pomemben del gospodarstva, saj zagotavlja prevoz materialov in blaga za nemoteno delovanje podjetij, v končni fazi pa skrbi tudi za oskrbo državljanov ter njihovo mobilnost. Zajema kompleksno mrežo zasebnih družb, ki so lahko uspešne le, če zagotavljajo kakovostne in konkurenčne prevozne storitve, je uvodoma poudaril direktor GZS - Združenja za promet Robert Sever. V dejavnosti transporta je aktivnih več kot 9.000 podjetij, kar v slovenskem merilu pomeni skoraj pet odstotni delež. Panoga je lani ustvarila dobrih 7 milijard evrov prihodkov in 2,5 milijarde evrov dodane vrednosti. V dejavnosti je zaposlenih 48.000 oseb, kar je skoraj 8 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Med temi prevladuje cestni tovorni promet, ki predstavlja skoraj 45 odstotni delež po ustvarjeni dodani vrednosti in 52 odstotkov po številu zaposlenih v panogi.

Prometna oziroma cestna politika je povezana tudi z drugimi področji, kot sta okoljska in socialna politika. Kot je dejala državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, je v okviru Sklada za podnebne spremembe za namen spodbujanja okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu zagotovljenih 10 milijonov evrov. Ministrstvo intenzivno pripravlja pravne podlage, tako Bratuškova, ki so potrebne za zadostitev pravil glede priglasitve državne pomoči Evropski komisiji.

Glede pomanjkanja voznikov v panogi, kar je bila osrednja teme okrogle mize na današnji konferenci, je Mitja Bobnar, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje, zagotovil, da to problematiko obravnavajo prednostno. Po njihovih podatkih naj bi bila trenutno v Sloveniji potreba po 3.800 šoferjih, na zavodu za zaposlovanje pa je potencialnih kandidatov le 500, kar vključuje tudi starejše brezposelne, invalide in nekvalificirane, kar je dodaten izziv za delodajalce.

Jure Trbič, državni sekretar z Ministrstva za javno upravo je k temu dodal, da se zavedajo težav dolgotrajnih postopkov pridobivanja dovoljenj za tujce. »Na tem zelo aktivno delamo v okviru medresorske delovne skupine in prevozniki so na upravnih enotah na prednostni listi«, je dejal.

Gregor Malec, vodja Sektorja za delovne migracije pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vidi rešitev v brezposelnih na ravni Evropske unije, ki jih je trenutno deset milijonov. Pri teh so tudi postopki bistveno krajši kot v primeru državljanov tretjih držav. »Rešitev je tudi v t. i. modelu zaupanja vrednih podjetij, vendar gre šele za zamisel, ki jo je treba konkretizirati s kriteriji in pri tem računamo na sodelovanje delodajalcev iz panoge,« je še dodal.