Združenje za papirno in predelovalno industrije pri GZS je danes v Postojni organiziralo Dan slovenskega papirništva, že 25. po vrsti. Ob tej priložnosti so predstavniki podjetij pregledali poslovanje panoge v luči posledic epidemije, ki je bila za panogo tudi priložnost. Rodili so se namreč novi projekti, pristopi, prodajni in komunikacijski kanali. V lanskem letu so se morala podjetja soočiti tudi z veliko rastjo cen celuloze, ki je v drugi polovici lanskega leta porasla kar za 35 odstotkov. Skoraj hkrati so se začele zviševati tudi cene energentov, prevozov ter emisijskih kuponov.

»Tako zahtevnih razmer na trgu ne pomnimo. GZS si že od začetka prizadeva za hitre in usmerjene ukrepe, ki bodo v pomoč podjetjem. Industrijske panoge znotraj zbornice so v tem trenutku vse osredotočene na energetsko krizo. Take usklajenosti ni bilo že dolgo in prav je tako, saj smo skupaj bolj glasni in uslišani,« je v pozdravnem nagovoru povedal generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Papirniška industrija je pred mnogimi izzivi. Stroški varovanja okolja, rabe energije in blažitve podnebnih sprememb bodo v prihodnje še naraščali. Vendar so možnosti za sofinanciranje večjih investicijskih ciklov, ki vodijo v zeleni prebo,j na voljo in Cantarutti je podjetja iz panoge pozval, naj jih izkoristijo.

Tradicionalno srečanje slovenske papirne industrije letos poteka pod geslom Papir ZDAJ, ker je zdaj čas za uvajanje sprememb, za korake v novo smer, za prehod v zeleno in digitalno, za nova znanja in sodelavce, nove tehnologije in drugačne organizacije, je poudaril predsednik združenja mag. Leopold Povše. »Kljub temu, da je panoga v 2021 prvič presegla milijardo evrov prihodkov, so bili rezultati papirnic pod pričakovanimi. Segment embalaže je, zaradi povečanega  povpraševanja iz predelovalnih dejavnosti ter porasta e-trgovine, sicer uspešno zaključil leto. Letošnje leto pa se zaradi poglabljanja energetske krize situacija v panogi poslabšuje, še zlasti v papirnicah, ki so energetsko intenzivne,« je še dodal Povše in spomnil tudi na dolgoročne izzive, ki jih zastavlja evropski zeleni prehod.

Mag. Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS, je povedala, da gospodarske razmere že dolgo niso bile tako kaotične in izredne. »Dejstvo je, da je razrešitev krize v rokah odločevalcev in ne gospodarstva. V kolikor ne bo hitro prišlo do spremembe razmer, ocenjujemo, da to lahko ogrozi mnogokatero podjetje in dejavnost, kar bi še dodatno oslabilo samozadostnost EU,« dodaja Prebilova.

V nadaljevanju so se zvrstili številni zanimivi govorniki iz akademskih krogov in industrije. Dogodek je zaokrožila okrogla miza z naslovom Kaj smo počeli zadnja tri leta?, ki pa se je bolj kot v preteklost ozirala na današnje in prihodnje izzive, kot so energetska kriza, zelena transformacija tehnologije, kibernetski napadi, izguba trgov na vojnem območju ter težave s kadri.

Papirna in papirno predelovalna dejavnost v Sloveniji šteje 120 podjetij, od tega šest papirnic, kar nas uvršča v vrh EU, in 144 papirno predelovalnih podjetij. V večini gre za mikro podjetja, več kot polovica, sledijo mala, velika in nazadnje srednja podjetja. Panoga skupaj zaposluje že več kot 4.000 zaposlenih. Leta 2021 so prihodki panoge prvič presegli milijardo evrov, dodana vrednost pa je bila skoraj 200 milijonov evrov.