Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije so na današnji seji, ki je potekala po uradni otvoritvi MOS 2022 na Celjskem sejmišču, gostili gospodarskega ministra Matjaža Hana. 

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je člane Upravnega odbora GZS najprej seznanil, da je krizna skupina, za katero so se dogovorili na zadnjem srečanju predsednika vlade in treh ministrov s predstavniki podjetij, ki smo ga 5. septembra gostili na GZS, sestavljena in bo v naslednjih dneh začela z delom. Pojasnil je, da se je vlada primarno lotila regulacije cen energentov, ker bo potrebno glede kapice na ceno energentov, na kar gospodarstvo opozarja že vse od izbruha krize, poiskati rešitev na evropski ravni.

Glede tega je predsednik GZS Tibor Šimonka izpostavil, da se vsi zavedamo, da je Slovenija del Evropske unije, vendar ima slovensko gospodarstvo tudi svoje specifike, zato podjetja od vlade pričakujejo, da bo Slovenija znala zaščititi lastne interese.

Minister Han pravi, da se tega v vladi zavedajo in izpostavil je reforme, ki jih mora Bruselj izvesti, kot je reforma energetske politike. Priznava, da imajo države različne težave in interese, zagotavlja pa, da bo Slovenija v Bruslju glasna. Kar zadeva hitrost ukrepov, ki jih pripravlja vlada, je minister napovedal skorajšnji ukrep čakanja na delo z upanjem, da ga v praksi ne bo potrebno uporabiti. Vlada je pripravljena prisluhniti tudi predlogu GZS za povišanje deleža sofinansiranja stroška električne energije in zemeljskega plina na 50 % oziroma 70 % pri znižanju vstopnega pogoja z 2 na 1,5-kratnik, za kar pa je potrebna sprememba Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Minister Han je napovedal novelacijo zakona po hitrem postopku in pričakuje, da bo postopek izveden najkasneje prihodnji mesec. Na današnjem srečanju s člani Upravnega odbora GZS je minister sprejel tudi pobudo o avansiranju te pomoči ter o možnosti moratorija na odplačilo kreditov.

Današnja seja upravnega odbora GZS je potekala ob robu odprtja sejma MOS, kjer se predstavljajo mikro, majhne in srednje družbe. Teh je v Sloveniji skupaj 119 tisoč, predstavljajo dobro polovico prihodkov v slovenskem gospodarstvu. V letu 2021 je malo gospodarstvo ustvarilo skupaj 58,8 milijarde evrov prihodkov -  okoli 62 % celotne dodane vrednosti in 68 % vseh zaposlenih v zasebnem sektorju. Poslovanje malega gospodarstva in trgovine je bilo v minulih dveh letih na udaru predvsem zaradi epidemije covid-19 in posledično omejitev, vendar je že v lanskem letu preseglo ravni poslovanja iz leta 2019, kljub pritiskom na cene energentov in višanja cen življenjskih potrebščin.