Mediji

Arhiv: Na GZS deluje Inštitut za strateške in gospodarske raziskave

Inštitut za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), ki je bil danes na GZS tudi uradno prvič predstavljen širši javnosti, bo namenjen najzahtevnejšim analizam in modeliranju dolgoročnih scenarijev gospodarskih gibanj. Ti bodo namenjeni konkretnim rešitvam za raznovrstne potrebe institucij in podjetij. Na današnjem dogodku je bila predstavljena tudi jesenska gospodarska napoved Analitike GZS. Po osrednji oceni bo realna gospodarska rast okoli 1 % v 2023, nekoliko nad 2 % v 2024 in 3 % v 2025, pri čemer sta ključna razloga za nižjo realno rast povezana z visokimi cenami energentov in pričakovanji o še vedno visoki rasti cen. Trg dela bo po osrednji oceni ohranil pretežno število delovnih mest, vseeno pa so v napovedi vključena tudi pričakovanja o podpornih ukrepih države.

Današnji dogodek, ko različnim javnostim prvič uradno predstavljamo novoustanovljeni ISGR, je po besedah generalnega direktorja GZS mag. Aleša Cantaruttija pomemben tako za Gospodarsko zbornico Slovenije kot slovenski prostor, saj dobrih raziskav, hitrih, poglobljenih analiz, nikoli ni dovolj. Smo v časih, ki zaradi energetske krize, težav z dobavami surovin in materialov, sprememb v dobavnih verigah … zahtevajo dobro obvladovanje podatkov. Časi od institucij in podjetij zahtevajo sprejemanje številnih strateških odločitev, je bil jasen Cantarutti in dodal, da »hočemo primarno zadovoljiti potrebe v gospodarstvu, kjer podjetja težje pridejo do poglobljenih, ciljno usmerjenih raziskav, ki jih potrebujejo za poslovanje.« Pri tem je izpostavil odlične stike GZS z evropskimi zbornicami in združenji in s tem povezanimi razpoložljivimi podatki, ki omogočajo, da GZS lažje oceni dogajanje tudi na ravni panog. Ravno zato so zbornične napovedi tudi nekoliko bolj konservativne, je pojasnil.

Glavni ekonomist GZS in prokurist ISGR Bojan Ivanc, CFA, CAIA, je letos prvič poleg svoje osrednje napovedi gospodarskih gibanj predstavil tudi pesimistični in optimistični scenarij. Negotovosti pri inflaciji so celo precej večje kot pri realni gospodarski rasti, vseeno pa prve vplivajo tudi na druge, kljub pričakovanjem o aktivaciji fiskalnih podpornih ukrepov s strani države. Po osrednji napovedi pričakuje v letu 2023 okoli 1-odstotno realno rast BDP in 2,3- ter 3-odstotno v letih 2024 in 2025. Inflacija bo manj bremenila kazalnik zaupanja potrošnikov kot ga je v letošnjem letu, prenos inflacije v rast plač bo med 70 in 80 % v 2023. Tudi v primeru pesimističnega scenarija omenja, da so izhodišča Slovenije ob vstopu v novo realnost relativno dobra. Za Slovenijo je ugodna nizka finančna zadolženost zasebnega sektorja (40 % BDP), gospodinjstev (30 % BDP) in finančnega sektorja (50 % BDP) ter visoka likvidnost. Prav tako je Moody's nedavno potrdil kreditni rejting Sloveniji A3 s stabilnimi obeti. Navedene okoliščine bodo tako blažile morebitne negativne učinke, ki bi izhajali iz morebitne realizacije katerega od velikih tveganj.

Na okrogli mizi je v nadaljevanju potekala razprava z direktorico UMAR mag. Marijano Bednaš in izvršnim direktorjem SID banke dr. Damjanom Kozamernikom o vplivu energetske krize na spremembe v gospodarstvu.

Mag. Bednaševa je kot ključna dejavnika za visoko inflacijo navedla predvsem visoke cene energentov in hrane, vendar se tudi osnovna inflacija krepi bistveno hitreje kot pretekla leta. Naslednje leto naj bi  povprečna rast cen znašala pri 6 %, v letu 2024 pa pri 2,9 %. Pozdravila je sprejem vladnih ukrepov v zvezi z energetsko krizo, ki bodo omilili vplive predvsem na potrošnike. Kazalnik zaupanja potrošnikov se je oktobra prav zaradi tega nekoliko izboljšal. Po drugi strani je opozorila, da je mogoče rast energentov le na omejen rok blažiti s kapico in izpostavila, da so - predvsem na srednji in dolgi rok - bistveno bolj pomembni ciljani fiskalni ukrepi, namenjeni predvsem ranljivejšim skupinam. »Cenovne zajezitve bi morale biti bolj omejene. Dovoliti je treba tudi, da pridejo do potrošnikov signali, da začno sami zniževati porabo,« je bila jasna. Meni, da je sicer visoka zasebna potrošnja, ki smo ji bili priča v lanskem letu in v prvi polovici letošnjega leta, povezana zlasti s post-covidnim okrevanjem. Dodala je, da se je stopnja varčevanja v prvi polovici letos znižala pod ravni, ki so veljale pred začetkom epidemije. Umar, ki sicer uradno ni objavil jesenskega pesimističnega scenarija, je v alternativnem scenariju ob predpostavki, da se bo gospodarska rast v območju evra znižala za 2 do 2,5 odstotne točke, Sloveniji napovedal za 1 do 1,5 odstotne točke nižjo gospodarsko rast, kar bi lahko pomenilo stagnacijo gospodarstva oz. rahel padec BDP. Glede reševanja problematike energetske krize v Evropi je kot pozitiven premik in signal za gospodarstvo označila pripravljenost skupnega odziva na EU ravni.

Dr. Kozamernik je dejal, da stroškovna inflacija, ki ji v veliki meri botrujejo vojna in elementi energetske draginje, zavira potrošnjo. Tudi indeksacija plač, do katere bo verjetno prišlo v podjetjih, bo podaljšala inflacijski cikel, kar bo vsaj prehodno znižalo konkurenčnost. Sicer bodo podjetja višje stroške lahko do določene mere vgradila v cene, vendar bo to zgolj še podaljševalo inflacijski cikel. Ta bi se, če bi se cene energentov in hrane hitro umirile, tudi hitro zaključil. »Sama inflacija ustvarja dodatno inflacijo,« je bil jasen in se strinjal, da je naloga politike, da vpliva na pričakovanja potrošnikov, kar bi vodilo do zaviranja gospodarske rasti in povpraševanja. Dodal pa je, da pričakovanja večjih dvigov inflacije v tem trenutku še ne vodijo v daljše obdobje dvomestnih inflacijskih učinkov. Še vedno prevladuje učinek erozija kupne moči. SID banka ima sicer oblikovan tako osnovni kot pozitivni in negativni scenarij gospodarskih gibanj. Pri negativnem vidi veliko možnih dejavnikov. Denarna politika pri tem ne more hitro reagirati. Fiskalna politika danes deluje v pogojih, kjer je zadolževanje dražje. Zato bo v teh okoliščinah morala biti bolj ciljno naravnana. Meni, da bi nas »morala sedaj skrbeti bolj poudarjena recesija, saj ekstremnih scenarijev se smemo podcenjevati« in se je na takšne razmere nujno pripraviti na ravni držav in podjetij. Vloga SID banka je pomembna pri financiranju podjetij, pri čemer pa je kot pozitivno ocenil, da ima slovensko gospodarstvo bistveno boljšo kapitalsko sliko kot v zadnji krizi. Dotaknil se je tudi zelenega prehoda, čemur je v Sloveniji namenjeno letno okoli 800 mio EUR letno, kjer se je vprašal, s čim nadomestiti nizke oz. celo negativne investicije (zaradi vseh makroekonomskih dejavnikov) na strani podjetij. SID banka sicer razpolaga z določenimi programi, vendar je njihov obseg relativno majhen. V prihodnje bi bilo zato treba pristopiti k novi generaciji finančnih instrumentov za podjetja, kjer bi bilo financiranje povezano s subvencijami oziroma delom nepovratnih sredstev. Poudaril pa je, da bodo morala za prestrukturiranje lastnega poslovanja pomemben delež nameniti tudi podjetja sama.

Bojan Ivanc je ob zaključku povzel, da sta hibridna vojna in cene energentov vsekakor tisti okoliščini, ki bosta vplivali na odmike od naših napovedi pri realni rasti in inflaciji. Precej verjetno pa se bodo sčasoma pojavile tudi omejitve pri vodenju ekspanzivne fiskalne politike, saj dolgoročne obrestne mere na javni dolg večine držav močno rastejo, centralne banke pa bodo morale sprejemati ukrepe denarne politike, ki bodo poskušali umirjati inflacijo. Iskanje pravega ravnovesja je bolj umetnost kot znanost, vsaj tako nas zgodovina uči, je še dodal.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.