Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije je na današnji prireditvi podelila nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico za leto 2022. Prejela sta jo avtorica Jana Bauer in ilustrator Peter Škerl za slikanico Kako objeti ježa (KUD Sodobnost International).Posebno nagrado za kakovostno povezovanje umetnostnih zvrsti pa sta za slikanico Sofijini baletni copatki prejela avtorica Helena Kraljič in ilustratorka Tina Dobrajc (založba Morfemplus).

Na letošnji razpis za podelitev nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico je prispelo enaintrideset del.Žirija v sestavi dr. Igor Saksida (predsednik), dr. Barbara Zorman ter dr. Robert Potočnik je pregledala vse na razpis prispeli slikanice in za nagrado nominirala šest (6) slikanic:

• Adam in tuba (Žiga X. Gombač, il. Maja Kastelic, Miš Založba).
• Čarobna kost (Majda Koren, il. Tanja Komadina, Mladinska knjiga Založba)
• Kako objeti ježa (Jana Bauer, il. Peter Škerl, KUD Sodobnost International)
• Nočni obisk (Gaja Kos, il. Ana Zavadlav, Mladinska knjiga Založba)
• Si že kdaj jezdil morskega konjička? (Boštjan Gorenc - Pižama, il. Igor Šinkovec, Mladinska knjiga Založba)
• Sofijini baletni copatki (Helena Kraljič, il. Tina Dobrajc, Morfemplus)

Žirija je v utemeljitvi nagrade Kristine Brenkove za leto 2022 zapisala:

Slikanica Kako objeti ježa, ki sta jo soustvarila Jana Bauer in Peter Škerl, izšla pa je pri založbi KUD Sodobnost International leta 2021, je jezikovno-likovna pripoved o ježevi želji, da bi nekoga objel. Besedilo je mogoče brati na več ravneh, in sicer kot nonsensno pripoved o želji in njeni humorni (ne)uresničitvi, nonsensno perspektivo še poudarjajo komentarji slona o frfotavi bolezni, ki se je je nalezel od ptic, in šojini komentarji o čudakih v gozdu. Odlično besedilo Jane Bauer je mogoče razumeti tudi kot tematizacijo osamljenosti, nasprotja med samozadostnostjo ali samozagledanostjo in skrbjo za drugega, kot razmislek o drugačnosti, ki to v resnici sploh ni. Ilustracije Petra Škerla tvorijo posebej zanimivo plast slikanice, saj bralčevo pozornost pritegnejo na več načinov. Med njimi je morda najbolj zastrta uporaba dvojne, tj. dvo- in večbarvne likovne tehnike; prva (na veznih listih) pred začetkom pripovedi in po njenem koncu vzpostavi nenavaden in likovno zelo sugestiven prostor, v katerem se srečujejo slikaniški junaki. Večbarvna ilustracija v osrednjem delu slikanice je uravnotežena z belino, množica podrobnosti dodatno dograjuje sporočilo besedila, izbira perspektive je prav tako domišljena, npr. ježkova izgubljenost v belini na prvi ilustraciji, zelo povedne so ilustracije posameznih oseb, npr. medveda v puloverju ali mrke in zlovoljne želve, pa tudi oblikovanje domišljijskega prostora, npr. mašine za objemanje ali Pipove napihljive obleke; ob tem ilustracija ustvarja še občutek gibanja književnih oseb. Gre torej za uspešen spoj likovne in besedne govorice, ki druga drugo nadgrajujeta, s tem pa soustvarjata likovno-besedni monolit.

Komisija slikanici Kako objeti ježa podeljuje nagrado Kristine Brenkove za najboljšo izvirno slovensko slikanico.

 

Slikanico Sofijini baletni copatki sta soustvarili Helena Kraljič in Tina Dobrajc, izšla je pri založbi Morfemplus leta 2022. Na prvi pogled kratka realistična pripoved prikazuje vsakodnevno življenje Sofije in njene babice, ki pečeta piškote, poslušata radio in se pogovarjata o glasbi; babica Sofiji pripoveduje o tem, da je bila balerina, kar želi postati tudi deklica. Realistični ovir zgodbe preseže pojavitev skrivnostne miške, ki Sofiji izmakne copatek, a ji ga kasneje vrne, deklica pa z velikim uspehom prvič nastopi kot balerina. Ilustracije odlično dopolnjujejo razpoloženje, ki ga ustvarja slikanica, saj dogajanje postavljajo v likovno izčiščen prostor pastelnih barv; te nakazujejo pomen spomina, hkrati pa z vnašanjem nekaterih podrobnosti (npr. balerina v glasbeni skrinjici, skoraj nevidna, drobna miška, sneg v mestu) soustvarja prehode iz mimetičnega domišljijskega sveta v simboličnega, morda celo čarobnega, saj nakazuje dekličino pot v svet želje in odločitve, da postane balerina. Ta osrednja tema se v slikanici izvrstno povezuje z nekaterimi pojmi iz sveta baleta, predvsem pa so v slikanici kode QR, s katerimi lahko bralec dostopa do Plesa Sladkorne vile iz znamenitega baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

Komisija meni, da slikanica inovativno povezuje tako besedno kot likovno ustvarjalnost ter glasbo in balet, zato ji dodeljuje posebno nagrado za kakovostno povezovanje umetnostnih zvrsti.