"Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) nasprotujemo napovedani izredni uskladitvi minimalne plače, saj ta ni predvidena v Zakonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja," so v skupnem stališču, posredovanem predsedniku vlade in ministroma za gospodarstvo in delo, zapisale reprezentativne delodajalske organizacije. 

Pri tem so izpostavile, da se v skladu z Zakonom o minimalni plači v januarju izteče trimesečni rok, v katerem minister, pristojen za delo, določi višino minimalne plače glede na spremembo zneska minimalnih življenjskih stroškov. Rok se tako prekriva z obdobjem, določenim za redno uskladitev minimalne plače glede na podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Zato so reprezentativne delodajalske organizacije apelirale, da se višina minimalne plače za leto 2023 določi v januarju 2023, pri čemer se upošteva dejstvo, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin.

Izredna uskladitev bruto minimalne plače v predvidenem odstotku (4,5 odstotka) je za reprezentativne delodajalske organizacije mogoča le v primeru, da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna, kot je bilo to urejeno pri subvencioniranju dviga minimalne plače iz 8. protikriznega zakonodajnega paketa.

Posredovano stališče je odgovor na izjavo predsednika vlade, ki je zaokrožila po medijih, da naj bi na Ekonomsko-socialni svet posredovali predlog za izredno uskladitev bruto minimalne plače, kar bi pomenilo odstopanje od Zakona o minimalni plači, ki predvideva uskladitev v januarju prihodnje leto.