Potrebe slovenskih odjemalcev (industrija, gospodinjstva, javni sektor, promet in drugi) po električni energiji se bodo do leta 2050 podvojile, hkrati pa se bo skupna poraba energentov zmanjšala, zaradi vlaganj v bolj učinkovite tehnologije. Zato je strateškega pomena, da Slovenija doseže elektroenergetsko uvozno neodvisnost in hkrati podnebno nevtralnost do leta 2035. To je eden od zaključkov posveta o energetskem prehodu Slovenije, ki sta ga konec oktobra v Državnem svetu organizirala Strateški svet GZS za energetski prehod in Svet za razvoj pri SAZU. 

Celoten dokument, kakor tudi poročilo s posveta in video posnetki predstavitev ter izjave ključnih govorcev so dostopni na spletnem portalu www.energetskiprehod.si, ki postaja nacionalna platforma za spodbujanje javne in strokovno podprte razprave o energetskem prehodu Slovenije.

Zaključki posveta so bili poslani ključnim odločevalcem in oblikovalcem energetsko-podnebnih in industrijskih politik na ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v Kabinet predsednika Vlade RS ter Center za energetsko učinkovitost pri Institutu »Jožef Stefan« kot vodilnemu partnerju konzorcija za posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Cilj teh sklepov in priporočil je, da bi jih ustrezno vključili v nadaljnjih postopkih posodobitve NEPN.

Prvi sklep posveta je jasen: industrija je za Slovenijo strateška panoga, saj proizvodno-predelovalne dejavnosti zaposlujejo več kot 200.000 oseb v skoraj 20.000 podjetjih ter k dodani vrednosti gospodarstva prispevajo skoraj 25 odstotkov. Industrija porabi 28 % vse slovenske energije, vendar je v zadnjih letih že zmanjšala porabo za 17 odstotkov, z vlaganji v modernizacijo in razvoj pa bo svojo energetsko učinkovitost še povečala. »Za prihodnjo konkurenčnost slovenske industrije je pomembna zanesljiva oskrba z nizkoogljično energijo po dostopnih, konkurenčnih cenah,« je izpostavil Danijel Levičar, predsednik Strateškega sveta GZS za energetski prehod in dodal, da je ohranitev industrije pomembna tudi z okoljsko-podnebnega vidika, saj imajo uvožene surovine in materiali praviloma občutno višji okoljsko-podnebni odtis kot domače.

Za izvedbo energetskega prehoda bomo morali v proizvodne naprave, v posodobitev prenosnega in distribucijskega omrežja in v zeleni energetski prehod do leta 2050 investirati približno 17,4 milijarde evrov. To pomeni okoli 1 odstotek BDP letno, kar je po mnenju organizatorjev posveta izvedljivo skoraj v celoti s povratnimi sredstvi, ne da bi obremenjevali državni proračun. Pri tem je potrebno upoštevati, da so določene tehnologije še v razvoju in se stroškov investicij ne da natančno opredeliti. Ob tem so izpostavili tudi problematiko umeščanja nizkoogljičnih energetskih projektov, ki temeljijo na obnovljivih virih energije in jedrski energiji, v prostor. Glede izgradnje JEK2 je treba čim prej sprejeti politično odločitev, ki naj temelji na pripravljenih strokovnih podlagah (upoštevajoč energetsko-tehnološke, družbeno-ekonomske in okoljsko-podnebne vidike), in nemudoma pospešiti vse s projektom povezane administrativne postopke, vključno s pripravo dokumentacije za umeščanje JEK2 v prostor.

Zadnji sklep govori o nujnosti vključevanja mladih v procese odločanja. Kot so na posvetu izpostavili predstavniki mladinskih organizacij in gibanj, si želijo krepitve priložnosti za sodelovanje v procesih oblikovanja energetsko-podnebnih politik ter spodbud za med-deležniško sodelovanje s strokovnjaki, odločevalci in industrijo.