Podjetja so pod časovno stisko sklepanja pogodb za elektriko

Člani Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS, ki združuje tako predstavnike energetskih podjetij v vlogi proizvajalcev in ponudnikov električne energije, kot predstavnike energetsko intenzivnih podjetij v vlogi kupcev, so se na izrednem sestanku, na katerega so povabili tudi predstavnike vlade, pogovarjali predvsem o težavah podjetij zaradi visokih cen energentov. S strani vlade se ga je udeležil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, državni sekretar na MGRT Matevž Frangež in državna sekretarka s kabineta predsednika vlade Saša Leben.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma predstavili težave, s katerimi se soočajo podjetja, predvsem zaradi še vedno visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Poleg tega so podjetja v primežu časovne stiske, saj morajo večji porabniki do konca leta skleniti pogodbe, sicer bi jih lahko distributerji izklopili iz omrežja. Hkrati pa podjetja še vedno ne vedo, po kakšni ceni bodo dejansko plačevala elektriko v prihodnjem letu, saj zakon o pomoči gospodarstvu še ni bil sprejet. Šimonka je še enkrat ponovil, da bi bila uvedba kapice še vedno najbolj enostavna, transparentna in učinkovita rešitev.

Izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal je podrobno opisala težave podjetij. Nekateri prodajalci električne energije še vedno ne pošiljajo ponudb, kljub temu, da jih je k temu zavezala vlada z uredbo. Nekateri prodajalci celo pogojujejo sklenitev pogodbe za triletno obdobje. Kupci imajo zelo kratek rok za odločanje, v nekaterih primerih celo zgolj 15 minut. Večina prodajalcev je tudi skrajšala  plačilni rok na 15 dni (prej je bil 60 oz. 90 dni). Nekateri zahtevajo bančno garancijo, drugi akontacijo, če naštejemo samo najbolj pogoste primere, ki jih navajajo podjetja.

S strani ponudnikov oziroma prodajalcev elektrike smo slišali pojasnila, da so njihove ponudbe odvisne od trenutne cene na borzi, zato so roki za zaklepanje tako kratki, tudi 15 minut. To pa ne pomeni, pravijo, da kupcu ne bodo posredovali druge ponudbe, v kolikor bo rok zamudil, s ceno, ki bo v tistem trenutku na borzi. Pojasnili so še, da pogojevanja s 3 letnimi pogodbami slovenski prodajalci niso pošiljali. Izpostavili so tudi skrb, da je za prodajalce prav tako pomembno, da bodo podjetja potrdila tako ceno, ki jo bodo sposobna plačati, kajti v nasprotnem primeru bodo zabredli v likvidnostne težave tudi dobavitelji. Zaradi tega so v ponudbe vnesli zahteve za bančno garancijo oziroma zavarovanje.   

Minister za infrastrukturo Kumer je povedal, da inšpektorji do zdaj niso zaznali kršitev uredbe. Priznava, da situacija ni rožnata in da je težko nasloviti težave slehernega podjetja. Upanje polaga na sestanek ministrov EU pristojnih za energetiko, ki bo naslednji ponedeljek in verjame, da bodo prišli do kompromisa. Poleg tega meni, da je vsakršen dogovor boljši kot nič, ker ga bomo lahko sredi leta izboljšali. Kumer tudi meni, da bi regulacija cene pomenila uravnilovko, kar pomeni, da bi bili na slabšem tisti, ki so si že zagotovili boljše pogoje oz. cene. Ni pa zavrnila možnosti, da bi uredbo popravili, v kolikor bo to potrebno.

Državni sekretar na MGRT Frangež je napovedal, da bodo prihodnji tedne izplačane prve tranše za pomoč 2022. Glede modela, ki ga uvaja predlog zakona o pomoči gospodarstvu je pojasnil, da je cena 360€, ki so jo vzeli kot izhodišče pri pripravi modelov pomoči, veljala na trgu takrat, ko se je modele pripravljalo. Kasneje so cene na borzah narasle zaradi prihoda mraza. V teh dneh, pravi Frangež, spet nekoliko padajo. Ampak vlada na to nima vpliva.

Podjetja, ki delujejo znotraj mednarodnih skupin, so iz prve roke poročala o cenah za električno energijo, ki jih njihova sestrska podjetja plačujejo v nekaterih drugih evropskih državah in ki so dosti nižja kot v Sloveniji. Nekateri so izpostavili problem plina, o katerem sploh ni govora.