Najnovejše novice so dostopne na strani Media GZS >>
Na GZS-Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS-ZGIGM) smo z velikim presenečenjem spremljali poročanje POP TV in spletnega portala 24.ur.com na temo predvidenih podražitev projekta izgradnje 2. tira med Divačo in Koprom z naslovom »Ali se bo skoraj dve milijardni projekt 2. tira podražil?« zaradi že več kot dve leti trajajočih razmer na trgu gradbenih materialov in energentov, kar v končni fazi seveda še kako vpliva na končne cene gradbenih storitev in s tem tudi projektov.
Zato v nadaljevanju pojasnjujemo dejstva in dejanske razmere na trgu gradbenih materialov, izdelkov in polizdelkov ter energentov. Ekonomska situacija že več kot dve leti duši slovensko gradbeništvo ter preostalo gospodarstvo, posledice teh podražitev pa so zaenkrat bolj ali manj padla samo na pleča izvajalcev. Država in državni naročniki se namreč vse od poletja 2021, ko je GZS-ZGIGM Vlado RS in pristojna ministrstva prvič opozorila na problem rasti cen v gradbeništvu ter težave zaradi pomanjkanja določenih gradbenih artiklov, bolj ali manj obnašajo, kot da se jih problem podražitev ne tiče. Podatek, da je GZS-ZGIGM samo v letu 2021 bivšega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca kar trikrat pozvala, da začne reševati probleme zaradi rasti cen, ki so se prenašali na izvajalce del, pove dovolj, da opozoril same Vlade in ministrstev, kot so MGRT, MOP, MJU in SVRK, niti ne omenjamo.
Bivšega ministra g. Vrtovca bi res želeli povprašati, na podlagi kakšnih pravnih argumentov je kot minister, ki se je ob prisegi zavezal, da bo spoštoval pravni red države, v kateri vodi enega od najpomembnejših vladnih resorjev, gradi stališče in svoje pozive javnim naročnikom, da so zahtevki, ki so jih izvajalci državnih projektov v letu 2021 in 2022 vlagali ne samo 2TDK, ampak tudi DARS, DRSI in DRSV, neutemeljeni? Samo pregled določb 655. in 656. člena OZ pokažeta, kakšne pravice imajo izvajalci del pri formuliranju svojih zahtevkov zaradi podražitev kalkulativnih elementov. In podatki analitične službe GZS kažejo, da so se cene določenih vrst gradbenih materialov, polizdelkov in izdelkov v časovnem obdobju med 1. januarjem 2021 in 30. septembrom 2022 povečale od 15 % pa do 225 %, nekaterih vrst energentov pa tudi do 675 %. To pa so že podatki, ki bi morali terjati razmislek tudi na strani državnih naročnikov, da države niti ne omenjamo.
Številna slovenska gradbena podjetja so GZS večkrat opozorila na težave pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti, ki so jih prevzela še pred nastankom cenovne in dobavne krize, tako iz vidika prevzetih cen kot tudi iz vidika prevzetih terminskih zavez, ki so jih dala ob podpisu pogodbe. Številne dolgoročne gradbene pogodbe, ki so bile sklenjene pred izbruhom epidemije Covid-19, so namreč vsebovale klavzulo fiksnih cen, ki pogodbenim izvajalcem niso omogočale revalorizacije sklenjenih pogodbenih vrednosti zaradi enormne rasti stroškov gradbenega materiala in energentov. Še posebej so bile problematične pogodbe z naročniki tistega dela javnega sektorja, ki so vezani na državni ali evropski proračun, še posebej, ker se bolj ali manj sploh niso odzivali na zahteve izvajalcev, da pristopijo k reševanju nastale situacije. Številna gradbena podjetja, ki so podpisniki tovrstnih pogodb, ki so financirane s sredstvi državnega proračuna ali z evropskimi sredstvi, so izražala bojazen, da se jim bodo zaradi navedenih težav unovčevala finančna zavarovanja za dobro izvedbo in zaračunavale pogodbene kazni zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Še večji strah pa so jim po izbruhu ukrajinske krize povzročale nadaljnje drastične podražitve osnovnih gradbenih materialov in surovin, ki so zajele tudi številne energente, predvsem pa iskanje odgovora na vprašanje, kdo bo prevzel breme teh podražitev? Ali bodo to samo izvajalci ali pa se bodo nastala tveganja, ki iz finančnega vidika niso zanemarljiva, vseeno enakomerno porazdelila med naročnike in izvajalce?
Še bolj bode v oči ministrova izjava, da so gospodarski subjekti člani gospodarske zbornice, ki tudi pripravlja mesečne izračune valorizacije cen gradbenih materialov, izdelkov, polizdelkov, stroškov mehanizacije, energentov in stroškov dela. Pravzaprav ne razumemo dobro, kaj je bivši minister s tem hotel povedati? Da gre za kolizijo interesov? Da graditelji 2. tira ne bi smeli biti člani GZS?
GZS-ZGIGM že od leta 1972, torej več kot 50 let, mesečno izračunava indekse za obračun razlike v ceni gradbenih storitev. Namen teh izračunov je, da se transparentno, realno, neodvisno od interesov posameznih strank gradbene pogodbe in redno spremlja spremembe stroškov, ki nastanejo pri gradnji objektov. Indeksi GZS-ZGIGM so edini slovenski nepristranski pokazatelj o gibanju stroškov na področju posameznih vrst del in gradenj v celoti. To orodje je v zadnjih petdesetih letih v Sloveniji veljalo kot ključno orodje za izračun revalorizacije stroškov ter rasti cen v gradbeništvu! Uporaba indeksa GZS-ZGIGM predstavlja ustrezen in primeren način dokazovanja rasti cen in stroškov pri izvajanju del v Sloveniji, saj gre za način oz. metodologijo obračuna rasti kalkulativnih elementov in vpliva na ceno gradbenih in ostalih del. Obravnavani indeksi razlike v ceni GZS (ZGIGM) se izračunavajo iz strukture cen posameznih vrst del in iz strukture cene vzorčnih objektov, kar omogoča redno in stalno spremljanje gibanja cen po elementih kot tudi objekta kot celote. Indeksi razlike v ceni so relativna števila, ki označujejo določen odnos pojavov spreminjanja cen v različnih obdobjih opazovanja. Osnova ali baza se označuje s številom 100, ki je časovno določena na izhodiščni datum. Če je po določenem času, in sicer na datum »n«, indeks večji od 100, pomeni, da gre za povečanje, če pa je manjši od 100, gre za zmanjšanje pojava v primerjavi z izhodiščnim datumom »0«. Ti indeksi so izračunani na osnovi strukturne udeležbe stroškovnih elementov, ki je značilna za posamezno vrsto del. GZS cene pridobiva iz najrazličnejših virov, od gradbenih podjetij, proizvajalcev in distributerjev gradbenega materiala, distributerjev energije ipd. Nekateri so člani GZS, nekateri tudi ne, vendar to ni merilo. Ob tem vas sprašujemo, od kod bi jih pa naj pridobivali? Večina evropskih držav ima sistem spremljanja cen na trgu popolnoma primerljiv z našim. Navsezadnje tudi SURS podatke, ki jih potrebuje za svoje statistične obdelave, pridobiva tudi od gospodarskih subjektov. So zaradi tega podatki SURS-a mogoče nekredibilni?
Na GZS-ZGIGM smo pristojna ministrstva večkrat pozvali, da problematiko obračuna razlik v ceni v gradbeništvu uredi s sprejemom zakona ali uredbe, za vzor smo podajali Avstrijo, Hrvaško, Italijo, ki so tovrstno problematiko rešile regulatorno preko državne zakonodaje. Tudi ministra Vrtovca smo pozivali k rešitvi problema, odziva na naše pozive ni bilo nobenega, ne z njegove strani, še manj s strani njegovega uradništva, ki ga je vodil! Edina določba med veljavnimi pravnimi predpisi v Republiki Sloveniji o tem, na kakšen način se dokazuje povišanje stroškov, se nahaja v Pravilniku o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja[1], kjer je v prvem odstavku 5. člena določeno: »Kot podlaga za valorizacijo denarnih obveznosti po drugem odstavku prejšnjega člena se lahko uporabi faktor, ki je v neposredni ekonomski zvezi s predmetom pogodbe oziroma z elementi, ki vplivajo na določitev denarnih obveznosti. Praviloma se kot podlaga za valorizacijo denarnih obveznosti uporabi:
1. indeks cene, ki ga uradno objavlja: Statistični urad Republike Slovenije, EUROSTAT ali Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije ali
2. tečaj tuje valute, pri čemer se praviloma upošteva srednji tečaj Banke Slovenije«.
V zaključku tega odgovora na včerajšnji prispevek POP TV in 24ur.com bomo samo še zapisali, da bo GZS-ZGIGM v primeru, da se bo nereševanje zahtevkov zaradi podražitev v gradbeništvu, bodisi zaradi političnih blokad ali kakšnih drugih razlogov pri državnih naročnikih še nadaljevalo, gradbene izvajalce, ki so člani GZS, že v kratkem jasno in odločno pozvala k zaustavitvi gradbenih, obrtniških in instalacijskih del na vseh državnih gradbiščih in sicer vse do razrešitve zadev na način, ki bo korekten in pravičen tako do Naročnikov kot izvajalcev del. To pa je tudi glavni moto svetovno uporabnih FIDIC določil, po katerih v Sloveniji izvajamo največje državne projekte. Trenutna situacija je namreč zaradi popolne ignorance države žal ravno nasprotna!
GZS-ZGIGM
Direktor
Mag. Gregor Ficko, univ.dipl.inž.grad.
[1] Uradni list RS, št. 1/04.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.