Tudi na področju davkov imamo ljudje in podjetja pravice, ki jih varuje Ustava

13 gospodarskih in kmetijskih organizacij je na današnji novinarski konferenci v Državnem svetu opozorilo, da novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA) med drugim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije de facto pomeni nižje neto plače za vse), zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

SBC - Klub slovenskih podjetnikov, Skupina podjetij z notranjim lastništvom, Sindikat kmetov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, AmCham Slovenija, Združenje bank Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije.

13 gospodarskih in kmetijskih organizacij - SBC - Klub slovenskih podjetnikov, Skupina podjetij z notranjim lastništvom, Sindikat kmetov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, AmCham Slovenija, Združenje bank Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije - je že 28. 12. 2022 poslanke in poslance opozorilo s pobudo za ustavno presojo novele Zakona o dohodnini. Včeraj je Zahtevo za začetek postopka za presojo ustavnosti nekaterih določb novele Zakona o dohodnini sprejel tudi Državni svet Republike Slovenije. Zaradi namer politike, ki je v časih negotove gospodarske situacije in rastoče inflacije nerazumno ostra do delovno aktivnih ljudi, še posebej do srednjega razreda, in bo pomembno vplivala tudi na nižjo samooskrbo s hrano, ter neupravičeno posega v ustavno zagotovljene pravice do enakosti in razpolaganja z lastnino, so skupno pozvali tudi k podpisu peticije na spletni strani nizjidavki.si.

Januarja 2023 je začela veljati novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki med drugim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije de facto pomeni nižje neto plače za vse), zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

Na ta dejstva so danes opozorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič ter predstavniki 13 gospodarskih in kmetijskih organizacij. Marko Lotrič je med drugim izpostavil, da "predlagatelj zakona ni ponudil nobenega stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in ustavno dopustnem interesu za predlagane spremembe. Zato spremembe v noveli Zakona o dohodnini, ki na različne načine zvišujejo davčno obremenitev, pomenijo samovoljno ravnanje in protiustaven poseg v načelo zaupanja v pravo in kršitev načela enakosti". 

Dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik, ki je skupaj s pravnim in davčnim strokovnjakom dr. Jernejem Podlipnikom pripravil utemeljitev ustavne presoje, je poudaril, da ima sicer Vlada Republike Slovenije pravico posega v spremembo davčne zakonodaje, a morajo biti spremembe skladne z Ustavo Republike Slovenije ter da je bila zahteva vložena tako zaradi formalnih kot vsebinskih kršitev Ustave Republike Slovenije.

Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je poudaril, da gospodarstvo pričakuje stabilno davčno okolje in dohodninsko politiko; v zadnjih dveh letih pa se je regulativa spremenila že štirikrat. »Zaradi uveljavitve zakona se bodo srednjeročno plače znižale; tudi prejemnikom minimalne plače.«

Mag. Ajša Vodnik iz AmCham Slovenija je poudarila problematiko nekonkurenčnosti Slovenije pri zaposlovanju strokovnih kadrov in delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo. »Manj kot bo zaposlenih, ki s svojim znanjem najbolj prispevajo k dodani vrednosti, manj bo v Sloveniji dobrih izdelkov, manjši bo zaslužek, nižje bodo plače, manj bo davčnih prilivov v javne blagajne, manj bo denarja za plače v javnem sektorju, za pokojnine, za zdravstvo, šolstvo. Najbolj solidarne države se tega še kako dobro zavedajo in se borijo za tovrstne kadre. Pri nas pa smo obratno celo priča nepravičnosti, ko so  kljub neomejenim vplačilom prispevkov omejene maksimalne pokojnine.« Izpostavila je tudi problem posega v zasebno lastnino, ko obdavčitev preseže 50% ter dejstvo, da poleg konkurenčnosti pa tako slovensko kot mednarodno gospodarstvo potrebuje tudi predvidljivo poslovno okolje.

Tudi mag. Stanislava Zadravec Caprirolo iz Združenja bank Slovenije je izpostavila, da »predvidljivo in stabilno davčno okolje,  ki omogoča  bančnemu sektorju, da lahko zaposlenim v tem sektorju ponudijo plačne pogoje zaposlitve, ki so z vidika razpoložljivega dohodka zaposlenih in stroška za delodajalce, primerljivi tistim v drugih državah, je ključno za ohranitev najboljšega strokovnega kadra doma in s tem za konkurenčnosti slovenskega bančnega sektorja".

Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, pa je opozoril na problematiko samostojnih podjetnikov ter dodal, da moramo »skupaj z vsemi združenji, ki tukaj danes zagovarjamo pobudo zagotoviti, da se davčna zakonodaja sprejema celovito. Neprimerno je, da se sprejema zakonodaja, ki dodatno obremenjuje gospodarstvo.«

Mag. Sonja Šmuc iz Skupine podjetij z notranjim lastništvom je izpostavila problematiko vezano na notranje lastništvo podjetij: »S to spremembo zakona vlada in Državni zbor ubijata sisteme solastništva, saj podjetja, ki bi lahko ostala slovenska in v rokah zaposlenih, spodbujajo v prodajo tujcem. S tem je zakonodajalec potisnil notranje solastnike v neenak davčni položaj, jim retroaktivno odvzel pravice, ki so jih že imeli, in omejil razpolaganje z lastnino.« Ob koncu je izpostavila še, da je «v prvi vrsti dolžnost pripravljavcev zakonov in poslancev, da podpirajo samo zakone, ki ne kršijo naših ustavnih pravic. Vse prevečkrat slišimo na ministrstvih in od poslancev, da sicer vedo, da gre za kršitve, a da če se nihče ne pritoži, potem je vse v redu. 13 gospodarskih in kmetijskih organizacij danes sporoča, da ne, to ni v redu. Tudi na področju davkov imamo ljudje in podjetja pravice, ki jih varuje Ustava, in nobeni ideologiji - levi ali desni - ne smemo dovoliti, da te naše ustavne pravice za voljo lastnih interesov in nazora potepta.«