Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma izpostavila pomen strateških svetov GZS, pri čemer vidi njihovo veliko dodatno vrednost. Kot je dodala, želi GZS poleg delodajalskim vsebinam veliko večjo pozornost posvetiti temam, ki se dotikajo članov in jih strateški sveti tudi naslavljajo.

Uroš Mikoš, predsednik strateškega sveta se je zavzel za prenos informacij med po vsebinah povezanimi strateškimi sveti.

»Vrednost gradbenih investicij je znašal v letu 2022 v Sloveniji 6 mrd evrov, kar predstavlja 0,3 % EU-27,« je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc  in dodal, da imajo podoben obseg trga Hrvaška, Litva, Luksemburg in Estonija. Po deležu gradbenih investicij v BDP Slovenija v EU izstopa po precej nizki vrednosti, saj nameni ca 2,5 % manj BDP kot v povprečju države EU, še posebej se navedeno kaže v manjšem investiranju v stanovanjsko gradnjo. So se pa škarje v lanskem letu  nekoliko zmanjšale, je dodal. Ivanc je pojasnil, da je trg gradbenih del v Sloveniji relativno gledano bolj volatilen. Od 2022 zopet odstopamo navzgor. Gradbene operative primanjkuje, ni zaposlenih. Zelo vzpodbuden pa je podatek o uvozi in izvozu gradbenih storitev. V letu 2022 je bilo za slabih 750 mio EUR izvoza ob  250 mio uvoza, kar pomeni, da Slovenija izvozi za okoli 500 mio EUR gradbenih storitev. Spregovoril je tudi o dinamiki cen stanovanjskih nepremičnin, ki je pri nas večja kot v EU-27. Ocenjuje, da bo takšna ostala vsaj še letos, saj govorimo o strukturnem zaostanku v Sloveniji. Produktivnost v gradbeništvu skozi obdobje raste, po drugi strani je sektor ohranil tudi veliko optimizma, saj je kazalec zaupanja celo najvišji v EU-27.

Udeleženci so v razpravi ponovno izpostavili, da javni naročniki gradbeniškim izvajalcem pogosto plačujejo premalo. Diskusija je na seji tekla tudi o problematiki pomanjkanja gradbenih in drugih tehničnih kadrov.

Andreja Sever, direktorica službe za razvoj kadrov je spregovorila o skrbi za kadre v investicijski dejavnosti. Tudi v obdobjih, ko je bilo dovolj delovne sile, je bila omenjena panoga na celotni vertikali deficitarna, je bila jasna. Ta trenutek smo v rahlem porastu velikosti generacije, za katera se ocenjuje, da bo to trajalo še približno leto do dve. Na podlagi podatkov je pokazala, da se je interes za tehnične poklice povečal. »Val bi veljalo vzdrževati in ga izkoristiti,« je poudarila. Je pa red, da je interes mladih za gradbeništvo 6x manjši kot za strojništvo/elektrotehniko, 4x manjši kot za zobozdravstvo in 3x manjši kot za gostinstvo/agroživilstvo. »Prihaja alfa generacija, rojena po letu 2010, ki odrašča ob digitalnih napravah, jim pa veliko pomeni komunikacija, okoljsko osveščenost in sprejemanje različnosti. »Mladi se morajo počutiti pomembne. Le če se tega zavedamo, jih lahko pravilno nagovarjamo,« je poudarila in izpostavila pomen promocije posameznih poklicev. Dotaknila pa se je tudi razvoja lastnih zaposlenih.

Dr. Žiga Turk, FGG, je predstavil trenutno stanje na gradbenih fakultetah. Kot pravi, je slika na visokošolski ravni bistveno manj optimistična kot še na srednješolski ravni. Napoveduje, da se bo v desetletnem obdobju od 2019 zmanjšalo število delovno aktivnih inženirjev za okoli 1000. Po veliki krizi vpisa v letih 2014-17 ne kaže na odboj v obliki črke V, nasprotno, obeta se ustalitev na nižjih številkah. Povezano s splošno demografsko sliko sicer delež gradbenikov med vsemi mladimi danes ni nižji. Letno študij gradbenih inženirjev na drugi stopnji sicer zaključi 30 do 40. »Vsekakor pa bo z manj potrebno narediti več,« je še dodal.

»Prva strategija mora biti zadržati obstoječe kadre. Druga strategija mora biti pridobiti nove kadre, vsaj kratkoročno tudi iz tujine. Tretja strategija pa mora biti okrepljena promocija za tehnične poklice. Potrebna pa je tudi koordinacija teh aktivnosti,« je sklenil Uroš Mikoš. Kot so dodali drugi udeleženci, je potrebno vse napore združiti, izdelati dolgoročno strategijo ter postaviti vmesne cilje, saj je mogoče le združeno konkurirati drugim poklicem.