Mediji

Arhiv: Izzivi in priložnosti kmetijskih in živilskih podjetij na zahodu Slovenije

»Časi, ki so pred nami, bodo zahtevali še več povezovanja in sodelovanja, če bomo hoteli, da bo gospodarstvo slišno in uslišano«, je uvodoma poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na dogodku, ki so ga danes v Postojni organizirali Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij skupaj z regionalnimi zbornicami, ki sodijo v zahodno kohezijsko regijo. Podoben dogodek, posvečen vzhodni kohezijski regiji bo konec meseca v Laškem.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je spomnila na še vedno aktualno problematiko visoke cene energentov. »Kljub dobronamernosti vlade, ki je uredila subvencije za podjetja in regulirala cene energentov, je očitno zaradi ne dovolj dobro usklajenih ukrepov na drugi strani povzročila boleče neenakosti med podjetji. Povrh tega naša podjetja še vedno plačujejo dražjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v tujini,« je povedala in se navezala na javno pismo predsedniku vlade, ki so mu ga včeraj poslala gospodarska in delodajalska združenja.

Visoke cene energentov čutijo tudi v predelovalnih dejavnostih, kamor sodijo živilska podjetja. V Sloveniji jih je 789 in ta zaposlujejo 14.500 ljudi ter ustvarijo 2,4 milijarde evrov prihodkov. Medtem ko je kmetijskih podjetij v Sloveniji 275 in zaposlujejo 2.000 ljudi ter ustvarijo 228 milijonov evrov prihodkov. Živilska in kmetijska podjetja v Sloveniji so trajnostno naravnana, usmerjena v digitalizacijo in nove tehnologije, vendar na tem področju potrebujejo pomoč države, je prošnjo naslovila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc prisotnim državnim sekretarjem s kmetijskega ministrstva Tatjani Buzeti, z gospodarskega ministrstva Dejanu Židanu in z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Andreji Katič. Med izzivi je naštela konkurenčno poslovno okolje, predvsem davčno razbremenitev. »Če bomo želeli poskrbeti za lastno proizvodnjo, moramo razmisliti o davčni razbremenitvi, saj smo v primerjavi s sosednjimi državami nekonkurenčni,« je poudarila Tatjana Zagorc. Izpostavila je še pomanjkanje delovne sile, vendar je težava tudi pomanjkanje potrebnih kompetenc zaposlenih, ki se bodo lahko soočili z digitalizacijo in robotizacijo v tej panogi.    

Več kot polovica podjetij v Sloveniji mislijo, da se jih podnebne spremembe ne tičejo, je dr. Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj izpostavil anketo Evropske investicijske banke. Tudi pri zavedanju pomena digitalizacije nismo dosti boljši. To je slaba popotnica za razvoj države, meni Wostner, ki je opozoril tudi na problem preširoke razpršenosti. Meni namreč, da bi morala tako država kot posamezno podjetje postaviti prioritete in tem dati prednost. Na vseh področjih, panogah, nivojih ne bomo mogli dosegati odličnosti ob omejenih resursih.    

Dogodek je zaokrožila razprava z regijskimi šampioni v gospodarstvu ter predstavniki ministrstev. Večina jih je izpostavila potrebo po stabilnem poslovnem okolju. Brez tega ne moremo pričakovati ne investicij ne razvoja. Slišati je bilo tudi željo po več sodelovanja in povezovanja podjetij v panogi, s čimer bi lahko bili bolj prodorni predvsem na tujih trgih. Govora je bilo tudi o pomanjkanju kadrov, predlogih postopkih pridobivanja različnih dovoljenj, pomanjkanju parcel za razvoj industrijskih in logističnih centrov.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.